Takratne razmere v svetu so se ekonomsko-politični eliti zdele svetle, prihodnost pa bleščeča. BDP je rasel, denarja je bilo povsod dovolj, banke so delile kredite kot po tekočem traku. Tudi v Sloveniji so slovenske banke in podjetja ravnali enako – kredit na kredit in investicija na investicijo, vlada Janeza Janše pa je še prilivala olje na ogenj. Malo s svojim delovanjem (velike infrastrukturne investicije, ki so po nastopu krize, zaradi kreditov, ki so jih za izvedbo teh investicij najemali gradbinci, pognale v stečaj tri največje: SCT, Primorje in Vegrad), še bolj pa z nedelovanjem (obe veliki državni banki je pustila, da nebrzdano financirata tajkunske prevzeme podjetij in soustvarjata bančno luknjo). Rezultat: bruto zunanji dolg se je povečal za trikrat, devizne rezerve zmanjšale za 10-krat, neto premoženje gospodarstva pa se je skrčilo za 22 odstotkov.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo