Vemo, kam vodi permisivna vzgoja

Stanujem zelo blizu osnovne šole. Pravzaprav je naša ulica slepa, vodi do šole in se konča. Šola je bila vedno kraj druženja tudi zunaj pouka in med počitnicami. Na tamkajšnjih igriščih smo preživeli ure in ure. Če nisi vedel kam, si šel tja in skoraj zagotovo koga srečal. Tudi danes se zbirajo tam – nekateri mečejo na koš, dajejo gole ali se samo pogovarjajo, zdaj je tam tudi igrišče za najmlajše. Do igrišč imam 50 metrov, cele ulice je kakšnih 100 metrov. Morda bi koga motilo glasno govorjenje, vzklikanje, včasih vpitje, a če se otroci in ne več čisto otroci družijo, brez tega ne gre, še dobro da se družijo.