Vse to bolj ali manj pomeni urad za rovarjenje. Skratka, za nekoga, ki je bil kot šef sveta za nacionalno varnost obveščevalni generalmajor, nikakor ni mogoče reči, da prihaja iz zasebnega podjetja: gre bolj za (evfemistično) poimenovanje oziroma za zadevo pravosodja (ki očitno ni pripravljeno na takšne situacije).
A tisto, kar bi bilo zanimivo vedeti, je, kako takšni ljudje, ki so izurjeni, da po svetu sejejo strah in zaskrbljenost, s svojimi očmi vidijo družbo, v katero so prišli. Varnostno-obveščevalno delo namreč poteka na osnovi poročil. V tem smislu je način ravnanja isti in ni pomembno, ali ste iz Bie, Cie, Mosada, Sove ali v delu mentalitete nikoli pozabljene jugoslovanske SDV ali ruskega KGB.