Nataša Kramberger Foto: dokumentacija Dnevnika
Upanje je stvar s peresi
Med premišljevanjem, o čem v teh bridkih nedostojanstvenih časih sploh še pisati, sem na svoji knjižni polici zagledala prekrasno knjigo Bridkost je stvar s peresi. Napisal jo je Max Porter, v slovenski jezik pa prevedli Anja Zag Golob in Katja Šaponjić. V Sloveniji je (pri Cankarjevi založbi) izšla januarja 2021. Epidemija kovida, še veste? Drugi val, na stotine mrtvih, moja oma v bolnišnici z zlomljenim kolkom in hrbtenico zaradi padca po hodniku.
Bridkost je stvar s peresi. Čudovita knjiga, še enkrat napišem, malo novela, malo pravljica, razmislek, pesem, domišljija. O žalovanju, smrti, izgubi, žalosti in tolažbi.
Zelo dobro se spomnim, kako mi je bilo, ko sem knjigo prvič odprla. Bridko. Bilo mi je bridko in najbrž me je zato tako pritegnil lirični naslov. Ko sem pričela brati, nisem mogla nehati, in zelo dobro vem, da so mi ves čas, od začetka do konca, po obrazu tekle težke solze, ki se niso hotele ustaviti.
