Spomnil sem se slovenskega prijatelja, ki je nekaj podobnega doživel v Gorici. Šel je v italijansko knjigarno, kjer si je izbral goro novih naslovov in stripov. V negotovem ravnotežju jih je nesel do blagajne. Tam se je prodajalka z njim najprej pogovorila v slovenščini, nato pa mu zaračunala. Tudi on je potreboval nekaj časa, da je iz pričakovane italijanščine preskočil na svoj materni jezik, in tudi on je iz trgovine odšel zelo vesel.
Titov trg
Rekel sem dober dan in postavil kartico v čitalnik. Mlada farmacevtka v koprski lekarni je na zaslonu brala moje recepte in me v prekrasni italijanščini vprašala: »Conosce i medicinali prescritti?« Hotela je vedeti, ali so mi zdravila znana. Zmedeno sem jo gledal. Možgani so bili priklopljeni na slovenščino, drugega jezika niso pričakovali. Potreboval sem nekaj sekund, da sem preskočil na italijanščino. Da bi me nekdo, ki me domnevno ne pozna, nagovoril v trgovini ali uradu v mojem maternem jeziku samo zato, ker me je prepoznal kot slovenskega Italijana, se mi še ni zgodilo. Tokrat sem iz lekarne odšel presenečen in zadovoljen.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()