Res je, Tadej ni s tega planeta. Še manj iz te Slovenije, ki jo na novo zarisujejo trenutni oblastniki. Tadej je čisto nasprotje vsem evangelijem in zapovedim, ki jih naokoli širijo ti, ki znajo vse, vedo vse in učijo vse naokoli. S svojim značilnim posmehom, cinizmom in stalnim ponavljanjem, da smo mi zdaj tisti, ki diktiramo tempo in urejamo odnose v družbi. Če je za trenutne oblastnike samoumevno, da žalijo in se maščujejo, da minirajo in razgrajujejo, da zasledujejo le svojo agendo, ne meneč se za posledice in podobo države, je Tadej Pogačar njihov antipod. S svojo dominacijo bi lahko Tadej ponižal vse v kolesarski karavani. V treh tednih dirkanja pa je počel ravno obratno. Svojo moč je uporabil, da je pomagal drugim. Svojemu moštvenemu kolegu in še dvema svojima neposrednima konkurentoma. To, da pred etapo, ki bi jo lahko z lahkoto dobil, izjavi, da bo delal za svojega kompanjona, je za ta prostor nekaj nezaslišanega. Pomagati zato, da sam ne zmagaš, žrtvovati se zato, da je drugi srečen, je nezaslišano. Čista norost, ki je mnogi ne razumejo. Kaj šele da bi jo prakticirali.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo