Tour de France je pač samo eden. To je kolesarski Wimbledon, skakalna novoletna turneja ali pa golfski turnir Masters. Tisti, ki ga ne osvoji, je pač pozabljen. Ne glede na vse zmage, uspehe in postavljanje Slovenije na kolesarski zemljevid velesil v zadnjih desetih letih bo Primož Roglič pristal v tej kategoriji. Nikoli ne bo na koncu v Parizu stopil na najvišjo stopničko v rumeni majici. V nasprotju s Tadejem Pogačarjem, ki se lahko približa in preseže tiste, ki so zmagali petkrat. Preseže lahko tudi tistega junaka, ki je zmagal sedemkrat in bil potem ujet na dopingu. Da, usoda Lancea Armstronga se tako ali drugače ves čas prikazuje pred očmi, ko Tadej tako suvereno nažiga konkurenco. Je čist ali ni? Jemlje nekaj, česar drugi ne, in ga še niso odkrili? To, kar počne, je pač v naših amaterskih očeh nekaj zunaj normalnega. Zunaj gabaritov, ki jih razumemo. Da dan po padcu dvanajst kilometrov pred koncem že dodobra načet napadeš v hrib in za več kot dve minuti prehitiš vse, res ni za nas povprečne Zemljane.
BONTON
Vas na plaži motijo navade drugih? To so največji grehi, ki jih počnemo
