Svoboda je vrednota. Pravno nam je zagotovljena s temeljnimi človekovimi pravicami – s pravico do dela, izobraževanja, svobode govora, gibanja, pravico do zdravstvene oskrbe… Svoboda se zrcali tudi v konceptu osebne avtonomije. Osebna avtonomija nam namreč omogoča svobodno izbiro, zagotavlja nam svobodo. Osebna avtonomija sodi med visoko cenjene vrednote zahodne družbe.
Morda na prvi pogled ni zelo očitno, a svoboda pogojuje tudi naše zdravje in udobje. Kako? Delovanje našega telesa, naše življenje, je neločljivo povezano z našim okoljem. Odvisno je od izmenjave snovi med telesom in okoljem ter pretoka informacij oziroma dražljajev iz okolja v telo. Vdihujemo zrak, ki naše telo oskrbuje s kisikom, osnovnim gorivom celic. Z izdihanim zrakom iz telesa izločamo ogljikov dioksid in tako uravnavamo primerno kislost/bazičnost našega telesa. Iz okolja vnašamo v telo vodo in hrano, nepotrebne snovi in odpadne produkte telesne presnove pa iz telesa ponovno odtočimo in odštrbunknemo v okolje. Možgani zaznavajo okolje in se v njem orientirajo s pomočjo vidnih, zvočnih in drugih dražljajev, ki jih okolje ponuja. Zato se lahko varno gibljemo. Gibanje nas sooča z novimi dražljaji, novimi informacijami, ki delovanje našega telesa izpopolnjujejo (več znaš, več veljaš). Formalno znanje prav tako gradimo na podlagi informacij iz okolja – z branjem, s poslušanjem razlage učitelja, z izkušnjami…
Izmenjava informacij z okoljem je tudi temelj naših odnosov s soljudmi in temelj socializacije. Včasih se nam zdi, da je naše okolje neprijazno. A ne pozabimo, kljub nevarnosti nam okolje omogoča življenje. Svoboden, neoviran pretok snovi in informacij med telesom in okoljem pomembno vpliva tudi na naše zdravje. Oviranje in omejevanje omenjenega pretoka lahko vodita v akutno ali kronično telesno in/ali psihično bolezen. Zato se nikar ne upirajmo bogastvu, ki nam ga ponuja okolje. Dihajmo – s polnimi pljuči, vzpenjajmo se na vrhove gora, plavajmo v jezerih in morju, sprehajajmo se, tekajmo, učimo in družimo se, veselimo se življenja. Privoščimo si svobodo, saj bomo svobodni bolj verjetno zdravi.
Svobodo nam lahko omejijo, pogosto pa si jo omejujemo kar sami, zaradi strahu, tudi zaradi strahu pred smrtjo. Z evolucijskega zornega kota je strah čustvo, ki nam omogoča preživetje. Ko smo življenjsko ogroženi, nas je strah. Pod vplivom strahu se delovanje telesa prestavi v stanje »beg ali boj« – grožnji se bodisi umaknemo bodisi se z njo spopademo in jo razrešimo. Nasprotno pa je kronični strah neproduktiven in škodljiv. V telesu neprekinjeno vzdržuje aktiviran hormonski in avtonomni živčni sistem. Kronična aktivacija obeh sistemov lahko vodi v bolezen.
Bolezni so sestavni del našega življenja. Ko zbolimo, pogosto potrebujemo zdravstveno oskrbo. Tudi za optimalno zdravstveno oskrbo potrebujemo svobodo. Avtonomija nam omogoča, da se o zdravstveni oskrbi soodločamo skupaj z zdravstvenimi delavci. Omogoča nam, da zavrnemo zdravstvene ukrepe, ki niso v skladu z našimi vrednotami. Svoboda ni le pogoj za kakovostno zdravstveno oskrbo, omogoča nam nadzor nad življenjem tudi takrat, ko zbolimo.
Zdravstveno oskrbo bomo zelo verjetno potrebovali tudi ob koncu življenja. Zaradi značilnega upada miselnih funkcij ob koncu življenja najverjetneje ne bomo mogli sodelovati pri odločanju o oskrbi. O naši oskrbi bodo odločali zdravstveno osebje in naši bližnji. Morda bodo v želji, da bi nam podaljšali življenje, posegli po agresivnih zdravstvenih ukrepih, ki nam ne bodo v pomoč in nam bodo povzročali le trpljenje. Si želite izogniti trpljenju ob koncu življenja? Želite ob koncu življenja ohraniti dostojanstvo? Zakaj ne bi o oskrbi ob koncu življenja razmislili zdaj, ko so vaše misli bistre? Osvobodimo se. Zaupajmo svoje želje glede oskrbe ob koncu življenja svojim bližnjim in zdravstvenemu osebju ter jih zapišimo. Prosite svojega zdravnika, da vam pomaga sestaviti vnaprejšnji načrt oskrbe. Vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ponuja priložnost za osebnostno rast, osmišlja in izboljšuje kakovost življenja, ne le umiranja.
Smo tesnobni? Se nam zdi, da smo obtičali v trenutku? Nas je strah? Imamo občutek, da družba pritiska na nas? Si ne drznemo pogledati nazaj? Nam razmislek o prihodnosti povzroča nelagodje? Kako naprej? Se bomo odločili za svobodo ali trpljenje? Na potezi smo, ali kot pravi ameriška pisateljica, učiteljica in govornica Meg Wheatley: prave spremembe se začnejo s preprostim dejanjem – z razmislekom o stvareh, ki so nam mar.
