V butičnem kinu na zagrebškem Kaptolu sem še pred tednom dni na projekciji filma japonske režiserke Hikari Najemi družino sedela čisto sama. Razmišljala sem, da se kinematografi očitno bližajo bridkemu koncu.
Ta žalostna podoba je danes popolnoma drugačna. Taisti kinematograf Poroko predvaja dvanajstkrat dnevno, projekcije se vrtijo od jutra do večera, obiskovalci se zabavajo, zobajo pokovko in po slamicah sesljajo osvežilne pijače. Poroka je prva večja filmska koprodukcija med Srbijo in Hrvaško po šestintridesetih letih, nekakšen poskus renesanse povezovanja na področju dobičkonosne industrije zabave v regiji. Sodelovanje z Bosno in Hercegovino se bo še okrepilo, saj jo bodo vključili v filmsko nadaljevanje Poroka 2.