Zamislil sem se nad to potezo predsednika vlade. Interpretacije vodijo v različne smeri. Najprej dobrohotno misleči pomislijo, da se politične bitke odvijajo zgolj v formalnih okvirih, na sejah parlamenta, komisij in javnih nastopih. Ko pa se isti ljudje srečajo zunaj svojih funkcij, prevlada običajno razumevanje, pogovori o vsakdanjih zadevah znajo biti povsem spravljivi, v posameznikovi osebni stiski pa privre na dan iskreno sočutje.
Je mogoče kako preveriti ta optimizem? Kar koli sem poskusil, in tega ni bilo malo, mi ni uspelo.