Tako globoko je ta ritem ponotranjen v nas samih, da nehote sprejemamo poletje kot (skoraj edini) čas dopusta, sproščenosti. Za nekatere pa je to čas, ko postorijo tisto, česar med vsakodnevnim ritmom delavnika ne zmorejo.
Ker sem iz učiteljske družine, je to zame veljalo še toliko bolj. Oče in mama sta bila poleti doma, za nekaj dni smo šli na morje, kakšen teden ali dva sem preživel pri babici, kaj bi si sploh še lahko želel? In seveda so tudi moji prijatelji takrat imeli več časa za razne igre in dogodivščine. Tako močno se je poletje usidralo vame kot čas dopusta, počitnic, da si sploh nisem predstavljal, da bi bilo drugače. No, saj za vse, ki delajo v šolstvu, in za starše, ki imajo šoloobvezne otroke, to seveda še vedno velja. Večinoma je dopust poleti. In poleti je najbolje iti na morje ali vsaj nekam, kjer se da ohladiti v vodi.
Seveda ima tak ritem tudi svoje posledice. Na »dopustniških« točkah je gneča, takrat je vse dražje, kar seveda skrbi starše, ne otrok. Tudi najbolj vroče je poleti. Morda smo začeli o vročini razmišljati v zadnjih dvajsetih letih. Poleti postaja kdaj za dopust celo prevroče. Sploh na najbolj klasični destinaciji, v Sredozemlju, »na morju«. Sredozemlje je že dolgo množični cilj dopustnikov, turistov. Se to lahko obrne? Bodo postale podnebne in vremenske razmere tam manj prijetne za preživljanje dopusta? Pa ne samo vročina. Kar poglejte, koliko požarov izbruhne poleti. Morda tudi zaradi prenatrpanosti, preobljudenosti. V množici se hitreje najdejo taki, ki ne znajo paziti, ki tudi ne poznajo razmer in se ne zavedajo, kakšno vedenje je lahko rizično. Odmetavanje cigaretnih ogorkov, praznih steklenic, kurjenje v naravi … Domačini se tega najbrž precej bolj zavedajo kot prišleki, ki so tam le teden, deset, štirinajst dni ali več. Ljudje se običajno povsod obnašamo tako, kot smo vajeni v domačem okolju. Na dopust gremo uživat, se sprostit, ne pa razmišljat o omejitvah, ki tam morebiti veljajo.
In voda – Sredozemlje ni ravno bogato z njo, razmere se slabšajo. V turizmu pa vode ne sme primanjkovati, kaj šele zmanjkati. Na plaži bi si povsod želeli tuše, le kdo bi čakal s tuširanjem do vrnitve v svojo nastanitev. Razmišljate kaj o tem, koliko vode porabite na dopustu na morju? Večinski način razmišljanja gre v smeri: če plačam, mi morajo omogočiti tudi vodo, ne glede na trenutne razmere. Nas bodo razmere prisilile, da bomo začeli razmišljati drugače? Nekoč so, vsaj na hrvaški obali je bilo tako, imeli betonirane zbiralnike deževnice. Ko so naredili vodovode, so verjetno vse take zbiralnike opustili. Najbrž bodo postali spet aktualni, »zimska voda« bi še kako prav prišla.
