V nedeljo zvečer, ko je bilo jasno, da je koalicija zmagala na dveh posvetovalnih referendumih, vodila na tretjem in imela še nekaj možnosti za zmago na zakonodajnem, je Janez Janša izjavil, da »današnji izidi ohrabrujejo, tako da gremo z mirno vestjo spat in z optimizmom gledamo v prihodnje mesece«. Izumitelj nočnega dela na avtocestah in »Samarija morala biti suverenost« Jernej Vrtovec pa je vehementno ocenil, da je volja ljudi kristalno jasna.
Potem je prišla noč in dokončen poraz koalicije na zakonodajnem referendumu, zraven pa še preobrat na tistem o prispevku za RTV. In koalicijske stranke so takoj padle v že znani kalimerovski modus, v katerega potonejo vselej, ko izgubijo volitve: užaljeno stokajo o kraji glasov. Družbena omrežja so se takoj zašibila pod težo očitkov na račun DVK, ki jim je »navodilo« za stampedo podal Janez Janša z zapisom »v roku 14 dni bodo v DZ zakonske spremembe in eventuelno tudi predlogi za krivdno razrešitev DVK, pa kaka kazenska ovadba ni izključena«.
A tokrat so očitno ocenili, da javskanje ni dovolj, in so izpeljali še tretjo fazo: prevarantsko. Kar ne bi smelo biti presenečenje, saj so nam s prevarami postregli že kdaj v preteklosti. Nazadnje pred državnozborskimi volitvami in po njih, ko so nam v obraz lagali o tem, komu ne bodo skočili v objem in s kom ne bodo sodelovali. Ampak tokratni situaciji se bolje prilega njihovo ravnanje po posvetovalnih referendumih o predčasnem končanju življenja, uporabi marihuane in preferenčnem glasu na volitvah. Na vseh treh so volilci leta 2024 glasovali za, te stranke pa so se na njihovo odločitev požvižgale in glasovale proti tem zakonom.
Pozvati ljudi na referendum, potem pa se požvižgati na njihovo odločitev, je eklatantna prevara volilcev. Tokrat po tej prevari vlada posega pri referendumu o RTV-prispevku. Janša tako cinično zapiše, da so »ljudje podprli tisto, kar so želeli, vlada pa je dolžna tej volji slediti. Torej bodo RTV-prispevek pač plačevali tisti, ki to želijo.« Zoran »Moč ljudem« Stevanović pa pove, da bo Resnica vztrajala pri svojem predlogu zakona o ukinitvi RTV-prispevka. Ker je bil rezultat glasovanja po njegovem pol-pol (očitno je manjkal, ko so mu v osnovni šoli razlagali odstotke). Krog prevarantov, ki vabijo ljudi na referendum, a nimajo namena spoštovati njihove volje, se tako zaključi.
Če koalicijska referendumska prevara ni presenečenje, pa definitivno to je pomoč, ki jo je na referendumu o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah vladi ponudilo ustavno sodišče (US). Ne sicer s tem, da bi se neposredno vpletlo v ta referendum, ampak s tem, da je dvakrat zavrnilo predlog za zadržanje novele zakona, ki volilno pravico jemlje tujcem iz ne-EU držav. Ki zato ne bodo mogli voliti že na letošnjih lokalnih volitvah.
US je to zavrnitev sprejelo brez vsake obrazložitve. Prepričan sem, da sta za to invalidnost njihove odločbe dva razloga. Ustavni sodniki so se v svojih prejšnjih odločbah namreč že sklicevali na revidirano razlagalno izjavo Beneške komisije iz leta 2024, po kateri ni dopustno spreminjati temeljnih volilnih pravil manj kot leto dni pred volitvami. Razložiti, zakaj tokrat dopuščajo spremembo, ki je bila sprejeta tik pred volitvami, bi bilo pač pretrd oreh, pa so raje molčali. Drugi razlog pa je, da zakon o ustavnem sodišču omogoča zadržanje zakona, »če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice«. In zdaj nam mi kdo pove, kako bi lahko US, če bi se lotilo obrazložitve svoje odločitve, pojasnilo, da odvzem volilne pravice okoli 100.000 volilcem ni težko popravljiva škodljiva posledica. Ne gre!
US lahko svojo zavrnitev zadržanja zakona »opraviči« le na en način. Tako, da ko bo odločalo o vladni noveli zakona, presodi, da ta ni v nasprotju z ustavo. In to kljub temu, da ustava določa, da lokalno samoupravo uresničujejo prebivalci (in ne državljani) Slovenije. Če bi namreč razveljavilo omenjeni zakon, bi to lahko privedlo do množice sodnih sporov z nevarnostjo razveljavitve volitev v vseh tistih občinah, kjer prebivajo tujci, ki jim je ta zakon volilno pravico odvzel.
Poseben problem tokratne odločitve US pa je še, da njene implikacije segajo daleč prek meja tokratnega spora. Odločitev je namreč signal vsem tistim, ki bi radi sebi v prid spreminjali volilno zakonodajo, naj to storijo, ko se volilni postopki že začnejo. Ker se bo v tem primeru US tako in tako odreklo svoji stari tezi o nedopustnosti sprememb v letu pred volitvami in bo zadeva šla vsaj za tiste konkretne volitve mirno skozi.
Ustavni sodniki so bili po odločitvi, da dovolijo referendum o interventnem zakonu, deležni žolčnih napadov sekte. Žan Mahnič je denimo opozoril, da bo potreben resen razmislek, ali sploh še upoštevati odločitve ustavnega sodišča. In dodal, da bi bilo treba sedež te institucije preseliti v Lendavo, da bi imeli sodniki na poti dovolj časa za razmislek o svojih odločitvah.
Sprašujem se, ali so bile te grožnje vzrok za odločitev ustavnih sodnikov, da ne zadržijo vladne novele zakona. Je šlo za uravnoteževanje, ki naj umiri situacijo po odločitvi, da dovolijo referendum o interventnem zakonu? Ne vem. Ampak za vsak primer bi levi del politike lahko predlagal selitev US na Hodoš. Je vendarle dobrih 20 kilometrov dlje od Lendave, tako da …