Ko so ugasnili zaslone, so najstniki lahko končno videli, kje so in kaj je okoli njih. V predmestju Pariza so hitro spoznali, da so njihove šole v obupnem stanju. Ugotovili so, da se po hodnikih sprehajajo ščurki, zagledali so luknje v stropu in madeže vlage po zidovih ter presodili, da je pozimi prehladno in poleti pretoplo. Opazili so, da manjkajo učitelji, da so učilnice prenatrpane in urniki nemogoči. V deželi enakosti je šola pokopala idejo o enakosti.
Že zdavnaj so bili reveži pregnani iz mestnih središč. Tam živi elita, tam so ekskluzivne trgovine, tam so elitni lokali in tja prihajajo turisti zapravljat denar. Razkošje in blišč na eni strani, revščina pa le nekaj postaj metroja ali mestnega avtobusa proč.