Takrat je Robert Golob kot »nov obraz« na levi sredini simboliziral obrat k racionalnosti, strokovnosti in depolarizaciji. Štiri leta kasneje pa se je v javnosti nagrmadil občutek razočaranja – ne le nad posameznimi politikami, temveč nad splošno neučinkovitostjo njegove vladne koalicije.
Obljubljene strukturne reforme so ostale nedokončane ali zgolj na ravni zavrženih osnutkov. Zdravstveni sistem se ni približal ciljem boljšega dostopa in krajših čakalnih vrst, davčna reforma ni, kot je obljubljala, razbremenila dela s prehodom k obdavčenju premoženja, učinkovitost javnih sistemov se ni izboljšala. Rezultat je rast javnega sektorja – tako po številu zaposlenih kot plačah, ki so se v povprečju zvišale za okoli 10 odstotkov, medtem ko so se v gospodarstvu povečale za polovico manj.