Pasti za predsednike vlad

Nikoli se nismo resno pogovorili o vlogi tistega, ki zaseda mesto predsednice ali predsednika vlade. Nam je sploh jasna njegova služba, opredeljena z ustavo, zakoni in pravilniki, ali pa je njegova vloga skupek naših projiciranih želja? Do sedaj smo imeli na teh pozicijah osebke, ki so si bili popolnoma različni. Lojze Peterle milo rečeno ni imel pojma, kaj je njegova vloga, razen tega, da je stalno ponavljal svojo antikomunistično pozicijo in dosmrtno pripadnost Demosu. Janez Drnovšek se je obnašal kot tehnokrat, ki ga do spreobrnitve v duhovnost ni zanimala nobena ideologija, ampak le spretno izrabljanje vseh pametnih okoli sebe, ki jih je znal tudi primerno skregati med seboj. Janez Janša je vselej svojo vlogo razumel kot mesijanstvo, pomešano z avtokratstvom. Užival je kot odrešenik in diktator obenem. Borut Pahor je že takrat hotel biti maneken in junak vseh možnih blagovnih znamk. Zanj so bile politike in ideologije le dobrine, s katerimi si kupuje prihodnost. Alenka Bratušek, Miro Cerar in Marjan Šarec so bili vsi neke vrste nadomestni členi, stalno v vlogi vedejev, ker so igro vodili drugi.