Gre za podobno interpretacijo, kot bi rekli, da je elektrika iz obnovljivih virov cenejša, saj nam sonce in veter za svoje vsakdanje aktivnosti ne računata. No, trik je v tem, da se strošek, naj bo ogljični ali denarni, skriva drugje. V dolgu, ki ga pridelamo v sami gradnji.
Številke, kdaj električno vozilo poplača svoj ogljični dolg, se razlikujejo od avta do avta in od države do države. Eden ključnih dejavnikov je energetski sistem države, kjer je avto proizveden in kjer ga uporabljamo. Električni avtomobili, proizvedeni oziroma polnjeni v okolju z velikim deležem obnovljivih virov ali jedrske energije, bodo začetni ogljični dolg odplačali precej hitreje kot enako vozilo v državi, kjer elektriko večinoma proizvajajo termoelektrarne na premog.
Slovenija ni med državami z najbolj zeleno elektriko v Evropi, ni pa niti med ogljično najbolj intenzivnimi. V praksi električni avtomobil pri nas praviloma doseže emisijsko izenačenje s primerljivim bencinskim avtomobilom nekje med 20.000 in 50.000 prevoženimi kilometri. Pri manjših vozilih lahko tudi prej, pri velikih cestnih terencih z ogromnimi baterijami nekoliko pozneje. Večja masa pomeni več surovin, večjo baterijo in večjo porabo energije.
Po drugi strani pa tudi avtomobili z motorji na notranje zgorevanje niso tako preprosti, kot jih pogosto predstavljajo njihovi zagovorniki. Tudi njihov ogljični odtis ne nastaja le med vožnjo. Vanj so vključeni še črpanje nafte, njen transport, rafiniranje, distribucija goriva in vzdrževanje kompleksnih pogonskih sklopov. Če želimo pošteno primerjavo, moramo primerjati celoten življenjski cikel obeh tehnologij.
Dodatno se položaj električnih vozil iz leta v leto izboljšuje. Proizvodnja baterij postaja učinkovitejša, tovarne vse pogosteje uporabljajo obnovljive vire energije, razvijajo se postopki recikliranja, delež recikliranih materialov v novih baterijah pa raste. Prav tako rastejo nove, bolj trajnostno naravnane tovarne. To pomeni, da se tudi začetni ogljični dolg novih električnih avtomobilov postopoma zmanjšuje.
Poseben primer predstavljajo še lastniki domačih sončnih elektrarn. Če vozilo večino časa polnijo z lastno sončno energijo, so emisije med uporabo izjemno nizke. A pri tem ne smemo pasti v drugo skrajnost. Dejstvo, da električni avtomobil svojo okoljsko prednost pokaže skozi uporabo, še ne pomeni, da je najboljša rešitev čim več vožnje. Tudi obraba pnevmatik, samega vozila in cest povzroča dodaten okoljski dolg. Z vidika trajnosti zato ostaja okolju najbolj prijazen kilometer tisti, ki ga ni treba prevoziti. Hoja, kolesarjenje in učinkovit javni prevoz so še vedno najboljši. x