Kot so luksuz stvari, ki so bile nekoč povsem normalne. Če si na primer zaželite iti v kino, lahko izberete enega od multipleksov, kjer si lahko v redni ponudbi ogledate na primer film Sveta noč, smrtonosna noč, v kateri dedek Mraz, namesto da bi se z rdečimi lici na ves glas smejal, se vozil s sankami in delil darila – kolje in ubija. Krasna zabava! Vzamete kokice, se izolirate od sveta in gledate, kako navdahnjen s Sveto nočjo, morda najlepšo praznično pesmijo vseh časov, ki je nastala leta 1818 v Salzburgu, dedek Mraz prinaša maščevanje. V zgodbi, v kateri glavni junak Billy, deček, priča brutalnemu umoru svojih staršev, ki ga je zagrešil mož, preoblečen v dedka Mraza, odrašča s to travmo. In ko ga tako vodi popačen čut za pravico, se oblači v rdeče oblačilo dedka Mraza in mirno, malo mestece spremeni v polje smrti in prizorišče groze. V katerem plačajo najvišjo ceno večinoma siromašni in nedolžni. Res lep način, da si človek polepša praznike in naredi nekaj zase. Da je človek v toku dogajanja, ko se svet spreminja v splošno grozljivko. Potem pa se lahko preostali del leta čudimo, da so brutalni umori in nasilje v stalnem porastu. Sveta noč, blažena noč …
Odločitev ljubljanskega mestnega sveta na seji pred nekaj dnevi, da se sprejme, resda le začasni, ukrep o prepovedi spontanih glasbenih uličnih nastopov v središču mesta in da se do konca leta dovoljenja za to ne bodo izdajala, je povsem skladno s splošno sliko nesmisla. Kot je razbrati iz novic, je župan ukrep predlagal po ustnem protestu svetnice iz SDS, ki je med drugim dejala, da Mestna občina Ljubljana »v prazničnem času dopušča, da se favorizira balkansko glasbo«. Lepo vas prosim!