Njun pogovor prekine mladenič v uniformi Hitlerjugenda, ki začne prepevati. Pesem je na začetku videti kot nostalgična ljudska pesem, a vse bolj prerašča v nekakšno vojaško koračnico, ki jo zaznamuje refren »prihodnost pripada meni«. Na koncu to pesem navdušeno, fanatično prepeva celotna pivnica, študent pa liberalnemu elitniku, ki pred tem zatrjuje, da gre za smešne klovne, za katere bodo že poskrbeli, ko bo treba, zastavi tisto trpko vprašanje: »Ali res mislite, da jih boste lahko zaustavili?« Nacije, seveda.
Kot dobro vemo, jih niso. Smo danes kaj pametnejši?
