Naš svetilnik še kar išče svetlobo

In takrat, čez petintrideset let, se bomo skušali spomniti, kakšne predsednike vlade smo imeli. Poleg tistega, ki rad kolobari na tem delovnem mestu in upa, da bo zakolobaril čez tri mesece še enkrat, se bomo spomnili tudi Roberta Goloba. Spomnili po tem, da se je ob koncu svojega govora izza govorniškega pulta preselil na stopnice in tam končal svoj govor. Roberta se bomo spomnili po tem, da je prvi prekršil neki nenapisani protokol, da je govoru dodal neko simbolno dimenzijo, pa čeprav smo vsi videli, da je vse skupaj malo preveč zaigrano, malo štorasto in to ni del njegove osebnosti. Ampak čez petintrideset let bo Robert frajer, ki ni le pridigal, temveč tudi čisto normalno tam na štengi pod velikim odrom Cankarjevega doma sebe zapisal kot nekaj normalnega.