Največja težava je napovedovati šibke krajevne vetrove

Tisto najosnovnejše je napovedovanje vremena »za ljudi«, splošna vremenska napoved, ki si jo lahko preberete, jo poslušate na radiu, ogledate po televiziji ali na računalniku, telefonu, tablici … Skratka, na splošno, kakšno bo vreme jutri, pojutrišnjem ali še malo dlje v prihodnosti. Kar je skoraj še najlažja naloga, ki jo ima meteorolog – prognostik. Kajti metode za napovedovanje vremena so res dobre in izpopolnjene, ja, ves čas se tudi razvijajo. Vremenski procesi, kot so cikloni, vremenske fronte, dogajanje v višjih slojih ozračja, so dokaj veliki in se jih da kolikor toliko natančno zmodelirati, predvideti. Pozimi smo se ob padavinah ukvarjali z mejo sneženja. Če lahko kolikor toliko dobro napovemo padavine, pa je precej težje napovedati mejo sneženja. Nanjo vpliva intenziteta padavin, relief in veter, in ko nekako dorečemo, do kod bo snežilo, se hitro postavi še vprašanje, koliko snega bo zapadlo. To pa je odvisno še od tega, kakšna bo temperatura zraka ob sneženju oziroma ali bo sneg moker ali suh, kakšno je stanje tal in še kaj. Pri tem marsikdaj zelo pomagajo prognostikove izkušnje.