Na začetku sem še mislil, da se norčujejo, ampak ko je bilo podobnih komentarjev vedno več, me je nenadoma prešinilo in zaskrbelo. Ljudje so bili v bistvu resni in niti pod razno se jim ni sanjalo, da številkam, ki jih uporabljamo v Sloveniji in tudi drugod po svetu, rečemo arabske. Gre za desetiški sestav iz Indije, ki so ga nadgradili in dodelali matematiki v Bagdadu, v Evropo pa je prišel prek Španije in se uveljavil v 10. stoletju. Z drugimi besedami: številke, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, so t. i. arabske številke. Tragikomična zadeva me je spomnila na anketo, ko so pred leti spraševali ljudi na ulicah, kaj bi storili, če bi izvedeli, da je njihov sin homo sapiens. Odgovori so se vrstili v zaporedju »Ne vem, še vedno bi bil moj sin…« in »Vrgel bi ga iz stanovanja«.
Danes ima skorajda vsaka odrasla oseba v Sloveniji pametni telefon in dostop do interneta. Če nekdo ni sprevidel satire iz zgornjega zapisa, bi lahko v brskalnik na internetu enostavno vtipkal »arabske številke« in v nekaj sekundah bi imel odgovor z osnovnimi podatki. Zakaj ljudje v letu 2019 ne izkoriščamo bogatih možnosti sodobne tehnologije in ne poiščemo relevantnih informacij na avtocesti informacij? Zakaj se spotaknemo ob temah iz osnovne šole?
Ko je pred leti dostop do interneta postal že nekaj povsem normalnega in vsakdanjega, so (smo) številni mislili, da se bo splošna raven ozaveščenosti in znanja povzdignila, kar se je tudi zgodilo na določenih področjih, vendar človeka vseeno preseneti, kolikokrat se zgodi situacija, ko ljudje ne poznajo osnov. Zadeva niti pod razno ni omejena samo na eno državo ali regijo, fenomen je v zadnjih desetletjih postal globalen. Pred kratkim sem v Maleziji srečal prodajalca spominkov, ki ni vedel, da Jugoslavije kot države ni več. Nekateri bodo krivili šolski sistem, spet drugi bodo omenjali vpliv sodobnih naprav. Pa je res?
Človek se nenehno uči in učenje je proces, ki nas spremlja od rojstva do smrti. Moj pokojni dedek je imel navado reči, da se učimo vse življenje in kljub vsemu pred smrtjo ugotovimo, kako malo vemo. Življenje v jamah je človeka prisililo v razmišljanje, kako priti do hrane in si zagotoviti topel prostor. Z raziskovanjem, analizo in eksperimenti je izumil ogenj, hkrati pa se je odpravil na lov, kjer je moral v boju z mamuti uporabiti maksimalno kreativnost, da bi prišel do hrane. To so bili časi, ko ni bilo ne šole ne interneta in so ljudje uporabljali zdravo kmečko pamet, da bi preživeli. Osnovne oblike sistematičnega izobraževanja so se pojavile mnogo kasneje, ko so nastajale prve civilizacije v Mezopotamiji. V antični Grčiji sta imeli velik vpliv na družbo ravno stoiška in epikurejska filozofija in geniji, kot so Aristotel, Platon, Sokrat idr., so s svojim izobraževanjem pustili granitne sledi v človeški zgodovini. Tudi rimsko cesarstvo je prispevalo k razvoju izobraževanja, saj je izpopolnilo in razširilo vlogo inštruktorjev, kasneje pa so vodilno vlogo prevzeli arabski in perzijski matematiki, kemiki, znanstveniki in inženirji. Ibn Sina je napisal 450 knjig, med njimi tudi Kanon medicine, ki je bila petsto let glavni učbenik na zdravstvenih fakultetah v Evropi. Nekateri izmed njih so spali samo nekaj ur, ves preostali čas pa so posvetili znanosti.
Z renesanso in kasneje razsvetljenstvom je Evropa prevzela štafeto napredka in nekateri posamezniki so zaradi svojih del in raziskovanj plačali z življenjem. Marie Sklodowska - Curie je umrla zaradi izpostavljanja radiaciji v času radioaktivnih raziskav, kar ji je kasneje prineslo Nobelovi nagradi za fiziko in kemijo, ravno Mariji Tereziji pa se lahko zahvalimo za obvezno šolanje otrok od 6. do 12. leta, kar je mnogim v življenju odprlo vrata do informacij.
Pred dvema tednoma sem zasledil novico o mlajšem možakarju, ki je živel v Nemčiji. Čeprav je bil zelo bolan, saj se je bolezen razvila v terminalno fazo, se je v invalidskem vozičku udeležil predavanja svojega prijatelja. Ko ga je prijatelj s solzami v očeh vprašal, zakaj je prišel, mu je odgovoril: »Da bi se nekaj naučil.« Tri dni pozneje je umrl.
Danes živimo v družbi, kjer zelo enostavno in na številne načine pridemo do dobre informacije. Trud, ki ga vložimo v pridobivanje novega znanja ter utrjevanje osnov, ni nikoli stran vržen. Vsako znanje je koristno in ogled nekajminutnega videoposnetka o tem, kako dati prvo pomoč in oživiti človeka, ki je doživel srčni napad, lahko v prihodnosti nekomu reši življenje. Že Einstein je izjavil, da se do modrosti pride samo z nenehnim trudom. Mnogi so se skozi zgodovino žrtvovali, da smo kot skupnost prišli do sedanje stopnje. Danes ni treba izpostavljati lastnega življenja zaradi učenja, večina zadev je na dosegu roke, zato izkoristimo vsako priložnost, da si obogatimo znanje, ki nam lahko v prihodnje pride še kako prav.
Kajti če se bomo ustavili z investicijami v znanje, se nam lahko zgodi, da bomo zabredli v stanje komentarjev z začetka zapisa.
