Verjetno najbolj znani primer je Volkswagen. Temu se je nekaj takega zgodilo celo dvakrat. Prvič v obliki hrošča. Čeprav je bil avto zasnovan že pred drugo svetovno vojno, so njegovo proizvodnjo na ruševinah tovarne v Wolfsburgu dejansko zagnali šele Britanci pod vodstvom majorja Ivana Hirsta. Britanci so po vojni hrošča ponujali lastni avtomobilski industriji, med drugimi Fordu, a so ga vsi po vrsti zavrnili kot hrupen in grd avto brez prihodnosti. Preprosto niso razumeli, kaj imajo v rokah. V opustošeni povojni Nemčiji pa je prav ta preprost ljudski avto postal hit. Še več kot to. Hrošč je postal svetovni fenomen, Volkswagnu pa je zagotovil desetletja stabilnosti in omogočil razvoj številnih novih modelov.
Ustaljena formula se je vseeno s časom izpela in veliki VW se je v 70. letih prejšnjega stoletja znova znašel v hudih finančnih težavah. Tedaj je na ceste zapeljal golf s sodobnim pogonom spredaj in zgodbo o uspehu ponovil. Oba avtomobila ljubiteljem znamke še danes dajeta upanje, da se lahko podjetje ponovno prerodi.
Da te tak preporod včasih popelje v čudne vode, medtem kaže Volkswagnovo hčerinsko podjetje Porsche. To je v 90. letih prejšnjega stoletja pristalo na robu propada. Prodaja je padala, ponudba je bila zastarela, podjetje pa je živelo predvsem od legendarnega modela 911. Nato je prišel boxster. Cenejši športnik, ki si je s prihajajočim 911 delil ključne komponente, je privabil novo skupino kupcev in izboljšal denarni tok. Predvsem pa je tlakoval pot športnemu terencu cayenne. Bi šli predaleč, če bi slednjega označili za izdajo vsega, kar predstavlja znamka Porsche? Se motimo, če menimo, da gre za simptom dekadence in staranja svetovnega prebivalstva? Za zmago plehkega brendinga pred bistvom? Ne. Vse to drži. Vendar je prav cayenne z ogromnimi dobički dokončno spremenil usodo znamke. Brez njega pa danes najverjetneje ne bi imeli niti sodobnih različic 911.
Podobnih zgodb o preporodu v zadnjem hipu je še več. Fiat 500 je italijanski znamki vrnil samozavest in dobičkonosnost, aston martin DB7 je podjetju zagotovil najboljšo prodajo v njegovi dotedanji zgodovini, BMW-jeva serija 1500 iz tako imenovanega razreda Neue Klasse pa je v šestdesetih letih podjetje rešila pred prevzemom in postavila temelje sodobnega BMW-ja.
Danes smo zopet v prelomnem trenutku za številna avtomobilska podjetja. Volkswagen se spopada z zgodovinsko krizo. Maserati išče model, ki bi znova upravičil prestiž imena. Jaguar je po radikalni in kontroverzni prenovi identitete vse stavil na novo električno prihodnost.
Zgodovina priča, da je za preživetje včasih res dovolj že en sam uspešen model. Problem je le v tem, da zgodovina tudi kaže, da ga je pogosto težko vnaprej napovedati. Minervina sova poleti šele, ko pade mrak.