Osebni avto je namreč simbol svobode, v kateri, priznam, uživam tudi sam. A se hkrati zavedam, da je tudi ena od reči, ki jih bo treba zaradi reševanja okolja radikalno omejiti. Predvsem pa, da mora ta, ki ima denar za avto, bencin, cestnino in zavarovalnino, nekaj odšteti tudi za parkirnino.
In Zoran Janković me je v svojem prvem mandatu najbolj navdušil prav s tem, da je pregnal avte z zelenic in trgov. Novi trg, Kongresni trg in Trg republike so bili pred njim parkirišča. Zato me je pri umaknjenem odloku o parkiranju v ljubljanskih naseljih zmotilo le to, da je uvajal parkirnino tudi ob vikendih. Se pravi takrat, ko mnogo lokalcev z letnimi dovolilnicami odpelje svoje konjičke onesnaževat čistejši podeželski zrak, na njihova prazna parkirna mesta pa pridejo sorodniki in prijatelji tistih, ki so ostali v Ljubljani.
Referendum proti njemu sem podprl zgolj zato, ker tudi sam mislim, da je čas za spremembo v vodstvu našega mesta. A bolj kot zaradi parkirišč zato, da preprečimo sežigalnico odpadkov v najbolj poseljeni slovenski kotlini, v Križankah ohranimo umetniško šolo in omejimo množično turistifikacijo in vseprisotne reklame. Pa zato, ker je treba dati kolesarjem več kot le provokativno pobarvan del Miklošičeve, ki nas sili, da se za svojo narisano pravico borimo brez vsake pomoči mestnih redarjev le z lastno trmo in telesi. Pa zato, ker bi morali za Center ponovne uporabe, ki so ga zaprli zaradi stanovanjske gradnje na Povšetovi, pravočasno pridobiti enakovredno alternativno lokacijo. Pa zato, ker v Schellenburgu ni obljubljene koncertne dvorane in obstaja utemeljen sum, da bi se v primeru, če bi bilo gledališče športna disciplina, že zdavnaj našel prostor za novo stavbo ljubljanske Drame.
Želel bi si, da bi se parkiriščni upor proti šestemu mandatu našega župana podobno kot tisti, ki so ga sprožili mariborski radarji, razrasel in tako zasenčil svoj izvor, da bi Ljubljana po letošnjih lokalnih volitvah začela postajati predvsem svojemu prebivalstvu in šolajoči se mladini namenjeno mesto, ki bi se proti osebnim avtom borilo z brezplačnim javnim prevozom in več resničnimi in ne le narisanimi prednostmi za kolesarje. A kaj, ko vem, da zgolj želje niso niti približno dovolj.