Bilo je mrzlo, a sončno jutro. Trije globoki vdihi, pogled čez dolino, belina, bleščava, ah, krasen dan.
Pri vhodu v vinograd sem se srečala z racama tekačicama, ki sta, jasno, prišli naproti, da sprožita ustrezen protest. Razjarjeni do kraja sta mi prišli razložit, da zamujam vsaj tri minute in pol, da je zemlja zmrznjena in nikjer nobenega žužka, da se oledeneli sneg lepi na podplate, da je voda v vseh nastavljenih posodah globoko zamrznjena, ne da se niti piti niti grgrati, kaj šele da bi si uboga račka lahko umila prepotene podpazduhe, groza, groza, groza, kakšen neznosen začetek leta! Če se po jutru dan pozna, smo kuhani in pečeni, manjkata samo še lisica iz gozda in kanja z oblaka, zrihtaj že kakšen ukrep, za kaj te pa imamo.