Neke sobote sta z ženo Lizo odšla v velik nakupovalni center. Podzemna parkirna hiša je bila ogromna, večnadstropna in opremljena z neskončnim številom stebrov, puščic, ramp in oznak. Po dobre pol ure je končno našel parkirno mesto, in ob tem zatrjeval, da so garaže nepraktične.
»Zapomni si. Drugo nadstropje, cona C, številka 3, pri dvigalu,« je rekel Lizi. »Ti si zapomni,« je odvrnila Liza in že hitela proti trgovinskim vozičkom. »Vedno si zapomnim, kje sem parkiral. Samo povem na glas, da si bom zares zapomnil,« je osorno odvrnil Željko.
Dobre tri ure kasneje sta se vrnila v parkirno hišo. Željko je samozavestno stopil iz dvigala in naznanil: »Cona C, številka 3, pri dvigalu. Ha!« Šel je proti avtomobilu, vendar avtomobila ni bilo na mestu, kjer ga je pustil. Iz žepa je potegnil ključe in pritisnil na gumb za zaklepanje, da bi sprožil utripanje luči in ga lažje lociral. Nič se ni zgodilo.
»Liza,« je rekel tiho, »mislim, da imava problem.« »Problem? Kakšen problem?« »Avtomobila ni več v garaži.« »Kako ga ni?« »Ni ga.« »Seveda je. Saj si rekel: cona C, številka 3, pri dvigalu. In midva sva v coni C, številka 3, pri dvigalu,« je rekla Liza, vzela njegove ključe in začela iskati avtomobil.
Čez nekaj trenutkov je priznala: »Res ga ni.« »Saj sem vedel! To je ta dan! Ukradli so mi avtomobil!« je tulil Željko in nemudoma poklical 113. »Ne kliči policije,« ga je skušala ustaviti Liza, a se Željko ni pustil zmotiti.
»Policija, izvolite.« »Dober dan. Rad bi prijavil krajo vozila,« je rekel Željko.
»Kje se je zgodila kraja?«
»V parkirni hiši nakupovalnega centra. Drugo nadstropje. Cona C. Pri dvigalu.«
»Kdaj ste nazadnje videli vozilo?«
»Pred približno tremi urami.«
»Ali ste prepričani, da vozilo ni bilo odpeljano zaradi napačnega parkiranja?«
»Absolutno ne! Parkiral sem vzorno. Pravokotno. V liniji. Celo nekoliko bolj levo, da sem imel več prostora za vrata.«
Policist je nekaj sekund molčal, nato pa rekel: »Lahko še enkrat preverite neposredno okolico? Parkirne hiše so pogosto zelo velike.« Željko je globoko zavzdihnil. »Gospod, tukaj sva že deset minut. Avtomobila ni.«
Liza mu je potihem namignila: »Pojdiva eno nadstropje nižje!« »Zakaj?« »Ker si policistu rekel drugo nadstropje. Midva sva pa v prvem.« »Pokličem vas nazaj,« je rekel Željko policistu.
Odhitela sta v drugo nadstropje in tam je bil Željkov avto.
Željko je obstal. Liza je prekrižala roke. V tišini je iz žepa potegnil telefon, ponovno zavrtel 113, in rekel: »Gospod policist, preklicujem prijavo.« Nastopila je kratka tišina. »Ste našli vozilo?« »Da.« »Kje?« »Našli smo ga,« je rekel Željko. »Bil je … zelo dobro skrit.«
Liza je pograbila telefon, prekinila zvezo in rekla: »Željko molči in vozi!«