Sredi tedna so se v Oslu Volodimir Zelenski ter njegova evropska kolega iz Norveške in Finske sestali z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom. Dan kasneje se je Witkoff sestal z ruskim predsednikom Putinom v Sankt Peterburgu. Po uradni izjavi je Rusija načeloma pripravljena novembra obnoviti tristranska pogajanja z ZDA in Ukrajino. Vendar se pogajanja ne vračajo na točko, na kateri je bil sporazum izpogajan že spomladi 2022. Pač pa se začenjajo na točki, ki je neprimerno manj ugodna za Ukrajino.
Spomladi 2022 sta delegaciji izpogajali osnutek mirovnega sporazuma. V skladu s sporazumom bi Ukrajina, razen polotoka Krim, ki ga je Rusija zasedla že leta 2014, zadržala vse štiri avtonomne pokrajine z večinskim ruskim prebivalstvom, ki bi sicer dobile večjo avtonomijo, ruski jezik pa bi bil spet priznan kot drugi uradni jezik, Ukrajina bi ostala nevtralna država z omejenim obsegom oboroženih sil. Vodja ukrajinskih pogajalcev David Arahamija je 2. aprila 2022 povedal, da so osnutki dovolj usklajeni za neposreden pogovor predsednikov. Nato je 9. aprila v Kijev prišel Boris Johnson. Arahamija je v intervjuju novembra 2023 povedal, da je Johnson odsvetoval podpis z Rusijo in zagovarjal nadaljevanje vojne. Britanska vlada je ob obisku napovedala dodatno vojaško in finančno podporo. Johnson je avgusta Ukrajincem javno zagotavljal, da bodo zmagali. Arahamija je med ovirami za podpis navedel tudi nezaupanje Rusiji in nezadostna varnostna jamstva. Toda Johnsonov nasvet je bil jasen – nadaljevati vojno ob zahodni podpori.