Temni lasje ji padajo po belem hrbtu. Ženska se kopa v žareči svetlobi poletja. Lepa in hrepeneča. Melanholična in polna življenja. Sanjarim, o čem sanjari. Galerijo, kjer so jo razstavili, sem obiskovala skoraj vsak dan. Potem so nekega dne razstavo zaprli.
Prizor ženske, ki gleda morje, me še vedno presune. Ta občutek me je prešinil pred kratkim, ko sem sedela med občinstvom na vrtu Vile Dalmacija v Splitu. Pred nami je bila kamnita hiša z zelenjavnim vrtom, vsenaokrog so skakali mačji mladiči. Za hišo se je lesketalo neskončno morje, nekje v daljavi so plule ladje. Pred hišo je stala ženska srednjih let, obrnjena s hrbtom proti gledalcem, saj je zrla v čarobno modrino. Čez čas je do nje prišel moški in potem sta morje opazovala skupaj.