Fiskalni svet ocenjuje neposredno poslabšanje javnofinančnega salda v letu 2027 na 1195 milijonov evrov oziroma 1,48 odstotka BDP. Največ prispevajo kapica za socialne prispevke (265 milijonov), polna pokojnina ob nadaljevanju dela (257 milijonov) ter znižanji DDV za energente (183 milijonov) in hrano (159 milijonov). Te štiri postavke pomenijo 72 odstotkov celotnega učinka. Ker zakon vsebuje tudi začasne ukrepe, pri teh 1,2 milijarde evrov ne gre za trajni letni strošek.
Foto: Matjaž Rušt
Kako bi bil razvojni zakon fiskalno vzdržnejši
Namen in smer razvojnega zakona sta po mojem mnenju sicer v splošnem dobra. Slovenija potrebuje manjšo obremenitev dela, privlačnejše pogoje za zahtevna delovna mesta in več spodbud za daljšo delovno aktivnost. Ključen problem zakona pa je časovno neskladje med takojšnjimi javnofinančnimi stroški in dolgoročnimi razvojnimi koristmi.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()