Vse države, ki so danes uspešne, predvsem tiste najbolj inovativne in tehnološko razvite, so svojo transformacijo izvedle na osnovi zelo dolgoročne vizije in strategije. Pri vseh je v ozadju fokus na eno izmed področij. Morda je bil osnovni impulz slučajen, kaprica ali posledica določenega zgodovinskega konteksta, toda ta fokus se je kasneje zaradi sproženega procesa izostril in okrepil ter danes daje državi prepoznavno primerjalno prednost.

Zame je zelo fascinanten neverjeten napredek Estonije v zadnjih treh desetletjih. Če ste morda prezrli, Estonija se je v tem obdobju prelevila v vodilno silo na področju digitalizacije. In Estonija je danes najprivlačnejša med evropskimi državami za vlaganja tveganega kapitala glede na delež v BDP. V zadnjih treh letih (od 2020 do 2022) je bilo zaključenih skupno 475 projektov semenskega financiranja, v skupni vrednosti 2,7 milijarde USD. Leta 2022 so estonske naložbe v tvegani kapital znašale 1,3 milijarde USD s 129 dokončanimi zagonskimi investicijami.

Toda estonski uspeh ni padel z neba, pač pa je posledica načrtne strategije vlad na področju digitalizacije od osamosvojitve naprej. Nič ni bilo slučajno. Na spletni strani estonske vlade je navedena izjemno lepa časovnica estonskih ukrepov; naj zaradi omejitve prostora navedenem le nekaj ukrepov in uspehov:

1994: Strateški osnutek razvoja sektorja informacijskih tehnologij (IT); letna vlaganja 1 odstotek BDP.

1994: Uvedba enotne davčne stopnje in program poenostavitve poslovanja.

1996: Pobuda Tiger Leap Initiative, namenjena posodobitvi celotne IT-infrastrukture.

1996: Prve storitve elektronskega bančništva.

1996: Uvedba e-vladnih sej.

2000: Uvedba e-davkov.

2000: Uvedba M-Parkinga, ki omogoča plačevanje parkiranja prek mobilnega telefona.

2000: Ustanovljenih je bilo več javnih skladov tveganega kapitala.

2001: Uvedba X-Road kot hrbtenice nacionalne informacijske infrastrukture, ki omogoča, da je 99 odstotkov javnih storitev dostopnih na spletu 24 ur na dan vse dni v tednu.

2002: Uvedba e-osebnih izkaznic in digitalnega podpisovanja.

2003: Ustanovljen Skype, katerega programsko opremo so oblikovali trije Estonci.

2005: Uvedba e-volitev.

2007: Začetek vzpostavljanja e-kibernetske varnosti; v Talinu sta tako kooperativni center odličnosti Nata za kibernetsko obrambo kot agencija EU za IT.

2008: Začetek tehnologije veriženja blokov (blockchain), ki jo so razvili estonski kriptografi.

2008: Uvedba portale e-zdravje.

2010: Uvedba e-recepta.

2013: Zelena knjiga javnih storitev.

2014: Program »e-Residency«, ki posameznikom z vsega sveta omogoča, da zaprosijo za digitalno osebno izkaznico in dostopajo do e-storitev Estonije.

2015: Prodaja Skypa podjetju eBay za 2,6 milijarde dolarjev je ustvarila novi razred estonskih vlagateljev.

2017: Program Startup Visa, ki omogoča, da se ustanoviteljem, ki niso iz EU, omogoči začetek in širitev njihovega startup podjetja v Estoniji.

2019: Strategija umetne inteligence glede uporabe umetne inteligence v vladnih in zasebnih storitvah.

2020: Proaktivno varstvo otrok.

2020: Overitev na daljavo za notarje.

Impresiven seznam, ki kaže, da je potencial države za inovacije in njihovo komercializacijo mogoče razviti, vendar zgolj s konsistentnim strateškim pristopom, ki ta tehnološki potencial države gradi sistematično z razvojem vseh ključnih elementov inovacijskega ekosistema. Uspeh Estonije temelji na njeni zelo zgodaj začrtani strategiji digitalizacije, ki so jo vse vlade konsistentno uveljavljale na vseh področjih javnega življenja, temu pa so dodale še druge ključne elemente za razvoj inovacijskega ekosistema in komercializacije inovacij – računalniško opismenjevanje, študijski programi na področju ITK-tehnologij, mednarodno iskanje talentov, spodbujanje podjetništva med inovatorji, državni impulz in financiranje zagonskih podjetij, poenostavitev poslovanja podjetij in nagrajevanje zaposlenih z opcijami.

Podobno je, če pogledate druge uspešne države. Njihove modele je mogoče povzeti v sedmih točkah.

Prvič, sprejem strategij države na specifičnih interesnih področjih.

Drugič, državni začetni razvojni impulz s povpraševanjem po specifičnih storitvah, aplikacijah.

Tretjič, visoka vlaganja v R&R in visoko šolstvo.

Četrtič, mednarodno iskanje talentov, kot je program e-Residency, ter povečanje števila vpisnih mest in financiranje mobilnosti tujih študentov za študij na domačih univerzah.

Petič, začetno javno financiranje inovacij v kritični fazi in kasneje zagonskih podjetij.

Šestič, poenostavljeno poslovno okolje, kot so poenostavitev davčnih in upravnih postopkov za mikro- in majhna podjetja, davčne počitnice za prva tri leta poslovanja, razvojna kapica, program Startup Visa.

Sedmič, spodbujanje podjetništva s programi mentorstev, inkubatorji ter tudi z nagrajevanjem zaposlenih z opcijami.

Poglejmo zdaj Slovenijo. Kaj smo naredili pri nas za uspešen razvoj? Meni v zgornjih točkah najprej in predvsem manjka jasna strategija. Kaj želimo narediti in kje želimo biti vrhunski? In nato konsistenten nabor ukrepov za implementacijo strategije. Pri nas ne vidim ne strategije ne konsistentnih ukrepov.

Torej, gospodje, kaj je vaša strategija?