Glede vprašanja: ja, tega mi res ni treba. Ni se mi treba izpostavljati blatenju in polivanju gnojnice s strani medijskih plačancev, tistih, ki imajo kriminalne kartoteke, tistih, ki ne morejo dokazati izvora svojega premoženja, ter njihovih vernikov, ki so »pogumni« v navidezni anonimnosti družbenih omrežij. Tega mi res ni treba, ne karierno, ne družinsko in ne finančno. Kajti to je cena, ki jo bom plačal. Pa vendar sem se kljub temu, po dolgem razmišljanju in ob podpori družine, za to odločil. Zakaj?
Pobude sem se lotil kot angažiran državljan in profesor ekonomije, ki ne more gledati proč, ko se razgrajujejo temelji naše države. Ko se izkorišča najhujša svetovna kriza po drugi svetovni vojni kot dimna zavesa, za katero poskuša oblast demontirati našo ustavno ureditev, si podrediti medije, organe pregona in regulatorje trga. Ko smo s cenjenimi kolegi, uglednimi intelektualci, ki so se doslej močno angažirali s kritiko spodjedanja demokratičnih temeljev države, na štiri vodje poslanskih skupin naslovili pobudo za poenotenje in za odločilen korak naprej v skupnem delovanju opozicije, smo se zavedali vprašanja, ki bo temu sledilo – kaj pa kandidat za mandatarja? Zavedali smo se, da pobuda ne bo sprejeta resno, če nimamo odgovora na to vprašanje. Na vprašanje torej – ste se pripravljeni angažirati tudi osebno?
In s tem odgovarjam na uvodni očitek. Prav nič se nisem ponujal, kot dokazuje tudi besedilo naše pobude, le odgovoril sem na vprašanje, ko je bilo postavljeno. V Sloveniji je vse preveč pripravljenosti pozivati druge k akciji in premalo pripravljenosti, da bi sami prevzeli odgovornost in se izpostavili. Ja, pripravljen sem se izpostaviti tudi sam, pripravljen sem prevzeti to breme, če s tem pripomorem k preseganju malenkostnih delitev med partnerji iz preteklosti, da se naredi odločilen korak naprej. Korak k zamenjavi oblasti in s tem k zaščiti ustavne ureditve te države, zaščiti ljudi pred epidemijo, h gospodarskemu okrevanju in večji blaginji za vse. Korak k normalizaciji države.
In povedal sem še, da se bom seveda z največjim veseljem umaknil takoj, če (ali ko) poenotena bodoča koalicija izmed sebe ali od zunaj izbere kandidata, ki bo sprejemljiv za vse. Kajti gre za skupne cilje in najti moramo optimalno pot za njihovo uresničitev.
Danes potekajo pogovori o oblikovanju koalicijskega sporazuma. Temeljijo na desetih načelih in iz njih izvedenih ključnih prioritetnih projektih. Ta načela so ključna, ker so tako diametralno nasprotna od načel delovanja sedanje oblasti in ker so naše vodilo k ponovni normalizaciji te države, zato jih spodaj navajam.
Nedotakljivost načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno.
Zaveza krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje države, ter javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe.
Učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno podprto spopadanje s pandemijo covida-19.
Nedvoumnost in brezizjemnost vladavine prava ter neodvisnost sodstva.
Povrnitev veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti.
Vlaganje v kvaliteto in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe.
Stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo.
Sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo.
Izdatna krepitev kapacitet za pripravo in realizacijo večjih razvojnih in infrastrukturnih projektov, financiranih iz evropskih sredstev.
Povrnitev in utrditev ugleda Slovenije kot progresivne članice Evropske unije in akterke multilateralnega reševanja svetovnih problemov.
Iz teh načel izhajajo konkretni ukrepi, ki jih bo izvedla nastajajoča koalicija in o katerih poteka programsko usklajevanje med partnerji. Ko bodo usklajeni, tudi z nekaterimi strankami, ki so zaenkrat še del sedanje vladne koalicije, in podpisani, jih bomo tudi objavili.
Prva prioriteta nove koalicije pa bo zavarovati vse prebivalce naše države pred epidemijo, kar pomeni pripravo učinkovitega odgovora na zdravstveno krizo zaradi epidemije. To pa pomeni dvoje. Prvič, zavarovati najbolj ranljive skupine ljudi pred okužbo, omejiti širjenje okužbe z razumnimi ukrepi in enotnim ter spoštljivim komuniciranjem teh ukrepov s strani pristojne epidemiološke stroke ter s povečanjem zmogljivosti za obravnavo tistih okuženih, ki potrebujejo zdravniško oskrbo. In drugič, prekiniti sedanji kolaps zdravstvenega sistema glede obravnave vseh drugih zdravstvenih potreb prebivalstva. To lahko naredimo le z boljšo organizacijo in urgentnim povečanjem sredstev za zdravstvo. Namesto za orožje bomo denar namenili tja, kjer je danes res potrebno – za zdravstvo.
Ključno načelo pri obojem, in o katerem obstaja popolno soglasje med partnerji, pa je, da ukrepe na zdravstvenem področju vrnemo nazaj stroki.
Naj končam s tem, da skupaj, in samo skupaj, lahko premagamo to epidemijo. Samo skupaj lahko to našo domovino spet normaliziramo. Zdravstveno, politično, človeško, socialno in gospodarsko. Samo skupaj lahko to dosežemo. Odgovorno vsak pri sebi, odgovorno na ravni države in drug za drugega.
In to zmoremo!
