V naši raziskavi smo zato šest najbolj razširjenih hipotez – vpliv tečaja, produktivnosti, investicij, raziskav in razvoja, domače absorpcije ter tehnološke nadgradnje – prvič testirali skupaj, v enotnem modelu za 61 največjih izvoznic industrijskih izdelkov v obdobju 2000–2024. Za celoten kitajski industrijski izvoz dobimo precej jasno sliko. Depreciacija tečaja nekoliko izboljšuje kitajsko cenovno konkurenčnost, visoke investicije pa z zamudo povečujejo proizvodne in izvozne zmogljivosti. Nasprotno pa ne najdemo podpore za trditev, da je rast kitajskega izvoznega deleža posledica premajhne domače absorpcije. Povezava je celo pozitivna: domači trg in izvoz se dopolnjujeta, ker velik trg podjetjem omogoča doseganje ekonomij obsega, razvoj dobaviteljskih verig in poznejši prodor na tuje trge.
Foto: Matjaž Rušt
Je kitajski šok ustvarjen na Kitajskem ali v Evropi?
Med ekonomisti poteka živahna razprava o tem, kaj poganja tako imenovani drugi kitajski šok. Brad Setser in Sander Tordoir poudarjata kombinacijo podcenjenega juana, šibkega domačega povpraševanja, presežnih zmogljivosti in državnih subvencij. Drugi ekonomisti vidijo ključ v produktivnosti, tehnološkem napredku, investicijah ali preusmerjanju proizvodnje na tuje trge.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()