Letošnji oktober je bil izjemno topel. Vsaj od leta 1950 ni bilo toplejšega. Dobro, en mesec ne pove dosti, a tudi poletje je bilo pri nas drugo najtoplejše. Pomlad je bila nekoliko bolj usmiljena, in čeprav je bila nadpovprečno topla, odstopanje ni bilo tako izrazito kot poleti in oktobra. Da ne boste rekli, da vam zamolčim tudi nasprotno plat medalje, da, september je bil povsem povprečen. S tem da je bila prva polovica nadpovprečna, druga pa je to odstopanje izničila. A pride še zadnji udarec: zima 2021/2022 (december 2021 ter letošnja januar in februar) je bila med dvanajstimi najtoplejšimi.
Mislim, da je zdaj povsem jasno, kam pes taco moli. Znano je, da se Slovenija segreva hitreje od evropskega povprečja. Poleti smo bili, za boljše zavedanje bi lahko rekli končno, postavljeni pred dejstvo, da nas podnebne spremembe lahko zelo hitro postavijo iz statusa z vodo bogate dežele na nasprotni breg. Če komu zdaj to še vedno ni jasno, mu ni pomoči. Še vedno smo na sušni strani naših vodnih zalog, čeprav mislim, da trenutno povsod priteče voda iz pipe. Čudim se, da se kljub zgovornim dejstvom še vedno najdejo ljudje, tudi med politiki, ki trdijo, da je segrevanje zemeljskega ozračja pravljica in zavajanje. Ti pač niso navajeni svojih sklepov oblikovati s pomočjo dejstev, meritev, ampak jih sproti prilagajajo dnevnim in osebnim potrebam. Domnevam, da ne obvladajo osnov fizike, ki nam jih da že osnovna šola, in človek bi se vprašal, kako so sploh lahko nadaljevali šolanje po njej.
Ampak eno je priznavati izmerjena in potrjena dejstva, drugo pa jih dejansko upoštevati. Tu odpove tudi znanje fizike in še česa. Tu se pokaže naša empatija, naša zmožnost odreči se nečemu na račun boljše prihodnosti za nas in tudi za druge. Je to dobesedno zasvojenost z družbo obilja in potrošništva? Kadilci denimo večinoma zelo težko prenehajo kaditi, pa čeprav je dokazano dejstvo, da kajenje povzroča niz bolezni in škodi tudi drugim okoli nas. Ko si zasvojen, je težko nehati, to verjamem. Moram priznati, da se dovolj dobro poznam, da nisem povsem prepričan, da bi se lahko odvadil neke škodljive navade, razvade, če bi mi povzročala neko ugodje. Raje ne poskusim, zato nikogar, ki je z nečem zasvojen, ne obsojam. A vendarle mislim, da je pri potrošništvu drugače. Če bi se začeli malo brzdati, najbrž ne bi imeli abstinenčnega sindroma. Ne bi postali revni, ne bi bili lačni, ne bi …
Pa saj je vseeno. Človeštvu se še nikoli v zgodovini ni uspelo poenotiti. Morda bodo poenoteni tisti, ki bodo preživeli razpad civilizacije zaradi anarhije, ki bo nastajala zaradi pomanjkanja vode, selitev zaradi podnebnih sprememb, pomanjkanja hrane in obupa vseh, ki jih bo to doletelo.
