Naj se tudi mi ob koncu leta ozremo nazaj in pregledamo glavne poteze vremenskega dogajanja v (skoraj) preteklem letu? Ne, zanalašč ne! Oziranje nazaj pri vremenu ne pomaga kaj dosti. Ne bo nam obnovilo vodnih zalog, ki še niso popolnjene od zimske in poletne suše. Jesenske padavine nam niso kaj dosti obogatile snežne odeje v gorah, meja sneženja je vse prepogosto previsoko za višino naših gora in pogosto sneži le nad 2000 metri, zdaj pa si zamislite, koliko površine imamo nad to nadmorsko višino! Jesenska in kot kaže tudi zimska voda bo tako prekmalu odtekla in spomladi bomo spet doživljali vse prehiter upad naših rek.
Morda se kot dolgoletni prognostik sploh nisem vajen več ozirati nazaj v času in modrovati o tem, kakšno je vreme bilo, ko pa ves čas skušam predvidevati, napovedati, kakšno vreme bo, ves čas gledam v prihodnost. Tak način razmišljanja te najbrž zaznamuje, vsaj mene je. Žal bo verjetno preteklo še veliko vode (če jo bomo imeli), preden bomo takole, pred novim letom, ob toplem čaju (ali verjetneje ob mrzlem pivu ali mineralni vodi) ugotavljali, kakšno bo vreme v prihodnjem letu. Meteorologom to še ne uspeva, so bili pa že dolgo pred nami v tem precej bolj uspešni ljudski vremenski pregovori. No, vsaj skušali so biti. In tam, kjer ni relevantne informacije, se človek pač oprime tega, kar ima na voljo. Verjetno je to psihološko pogojeno. Tavati v temi je precej bolj negotovo kot oprijeti se osamljene veje, ki ti vsaj za krajši čas da občutek, da nekaj držiš, da imaš oporo, pa čeprav se kasneje izkaže, da je veja trhla in da ne bo zdržala dolgo. Tako kot so včasih zvonili proti toči. Pomagalo ni, so pa imeli občutek, da vsaj nekaj naredijo, za vsak slučaj, mogoče pa … Bolje kot držati križem rok in čakati, kaj se bo zgodilo.
Meteorologi vam tako ne moremo postreči z informacijo, kakšno bo vreme v prihodnjem letu. Zaenkrat je največ, kar lahko rečemo, da bomo še imeli štiri letne čase, to nam zagotavlja že kroženje Zemlje okoli Sonca in tega vreme ne more spremeniti. Lahko pa precej zamegli prehode med njimi, kar se nam pogosteje dogaja. Zima ni več prava zima, zato je njen prehod v pomlad neizrazit, včasih za krajši čas celo skočimo skoraj v poletje, pa se potem spet vrnemo v pomlad. Tudi o poletnih vročinskih valovih ne bi kaj dosti podvomil. Mogoče jih bo manj kot letos, mogoče bo vendarle malo manj suho in se nam bo spet vrnilo upanje, da pa vendarle s podnebjem ni tako hudo, kot se zdi.
Vremensko voščilo bi moralo zveneti nekako takole: Srečno in vremensko uravnoteženo 2023 vam želim, naj zima vsaj malo »stisne«, pa ne pretoplo in presuho pomlad, da bi poleti ne bentili zaradi prehude vročine. Naj bo jesen radodarna, če ne z drugim, pa vsaj z vinom ...
