Foto: Daniele Croci
Jabolko rudeče in peharji sreče
Ta veseli dan kulture, Miklavž in pretopli december so prižgali lučke in zdaj se vse malo boljše vidi, tudi zvečer. Ko zavijem v svojo dolino, me tam, kjer so bili nekoč vrbe in potok, pozdravi serija piramid, ki spominja na rudnike premoga ali črno kopijo doline kraljev, le da te piramide niso osončene in kamnite, pač pa mokre in sive, iz ilovice, mulja in divjega rastja, postrganega iz struge in obrežja.
Kjer je bila nekoč Globovnica, potok, je zdaj gol spoliran kanal brez ene bilke, ob njem pa težki bagri, ki v usklajenih obratih šarijo po potoku in iz njega odnašajo vse, kar spominja na življenje.
To mora biti tisto slavno »čiščenje struge«. Vse ven. Čisto do smrti.
