Izkušen menedžer se je podal v politične vode, ko ga je v to prisilila desna sredina. Ostal je brez Mercatorja, prodajne verige, ki je imela velike ambicije, da bi postala najboljši sosed v vsaki četrti bivše Jugoslavije. Takrat je na tiste trge širila proizvode slovenske agroživilske industrije. Zdaj jih nimajo več kje prodati niti v Sloveniji, kjer jih je po trgovinah vedno manj. Tuji trgovci pa nam na policah dobrodušno ponujajo svoje izdelke, sicer dražje kot pri njih doma. Prava metafora, ki nazorno razloži, kako so se klavrno končale sanje, da bi Slovenija postala vodilna ekonomska in politična sila v prostoru nekdanje skupne države.
Jankovićevi nasprotniki se zdaj lahko veselijo. Njegove ambicije, da bi postal največji podjetnik od Vardarja do Triglava, se niso uresničile. V zameno je bil ustoličen kot ljubljanski grof. Z njim je Ljubljana postala najlepše mesto na svetu, ki zdaj v zahvalo pleše v ritmu, kakršnega narekujejo on in njegovi prijatelji. Na koncu je naš vpliv na bivšo skupno državo vedno manjši, skupna država pa je vedno bolj prisotna pri nas.