Kaj sem naredila? Na dan, ko je v veljavo stopil nov mestni odlok o višjih cenah parkirnin, sem enemu od organov v sestavi mestne uprave poslala vljuden, mestoma ganljiv dopis, v katerem sem moledovala, naj parkomate vendarle pridejo namestit tudi k nam. V našo ljubko slepo ulico, ki je ena redkih v bližini centra, ki jih še nima. Taka novica pa se, kot sem jim potožila, med tistimi, ki se v mesto vsak dan vozijo z obrobja in mirno peljejo mimo njim namenjenih parkirišč P+R, razširi kot požar. Kar pomeni, da se bo ob zvišanih cenah parkirnin naša agonija samo še poglobila in se bomo pogreznili še globlje v pekel, sem tudi omenila.
Ilustracija: Matej Stupica
Mislim svoje mesto: Govnač na pločniku
Ko sem končno kliknila »pošlji«, sem se počutila kot izdajalka. Kvizling najslabše vrste. Tiste baže izmeček, ki okupatorje, še preden se z oklepnimi vozili, težko artilerijo in do zob oboroženo pehoto zgrnejo nad deželo, kliče s sladkimi: »Pridite, pridite, komaj vas čakamo!«
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×