Vsakdo, ki bi želel ta stavek razumeti kot diskvalifikacijo domoljubja nasploh, se bo znašel v zadregi ob naslednji njegovi trditvi, zapisani leto dni prej: patriot je tisti, čigar javno vedenje ureja en sam motiv, ljubezen do domovine. Skratka, za Johnsona so drhal tisti »domoljubi«, ki javno razglašajo svoje domoljubje, se z njim trkajo po prsih in ga zraven še odrekajo svojim političnim nasprotnikom. In domoljubje uporabljajo kot figov list, ki naj prekrije njihove osebne, politične ali ideološke interese. O njih, torej o »domoljubih« in ne domoljubih, bo tu tekla beseda.
Leta 2021, po volitvah v ZDA, ki jih je Donald Trump izgubil, se je prvič v zgodovini zgodilo, da se poraženi kandidat ni udeležil inavguracije novega ameriškega predsednika, v tem primeru Joeja Bidna. Celo Al Gore, ki je, kot je pokazalo kasnejše štetje glasov, premagal Georgea Busha ml. (za zmago ga je prikrajšalo vrhovno sodišče, ki je odredilo prenehanje ponovnega štetja) in je imel res dovolj razlogov, da ne prizna Busheve zmage, se je inavguracije udeležil. Ker se je zavedal, da je spoštovanje državnih simbolov (inavguracija je prav to) in institucij (v tem primeru sodišč) osnova vsake državotvornosti in s tem domoljubja. Zavedanje, ki je Trumpu povsem tuje. On ZDA ljubi le, če na volitvah zmaga on, in le, ko sodišča odločajo njemu v prid. Skratka, pravi prototip »domoljuba«.