Športniki so bili med redkimi, ki si niso želeli razpada države in reprezentanc. Znan je primer Jureta Zdovca, enega najboljših slovenskih košarkarjev, ki je z jugoslovansko reprezentanco poleti 1991 nastopal na evropskem prvenstvu v košarki v Rimu. Jugoslavija je v skupini povozila Špance za devet, Poljake za 42 in Bolgare (26. junija 1991) za 21 točk. V polfinalu jih je čakala Francija, v finalu Italija. A govorimo o tekmah, ki jih Jure Zdovc ni odigral. Po tekmi z Bolgarijo je namreč dobil klic iz Ljubljane, da ne sme več igrati. Poslovil se je od ekipe in se vrnil v Slovenijo. Reprezentanca, ki je v naslednjih mesecih počasi razpadala, je dobesedno povozila Francoze za 21 točk in v finalu še Italijane za 15 točk. To je bil peti evropski naslov jugoslovanskih košarkarjev!
Miha Štamcar Foto: Luka Cjuha
Dediščina neke stare športne šole
Jugoslavija je konec osemdesetih let zanesljivo razpadala in velika večina državljanov je razdelitev na posamezne države vsaj po tihem, če ne kar glasno, podpirala. Odločitve so bile kot vedno politične, tudi ideološke in verske, populizmi vseh vrst so zadeve pospeševali, pravzaprav je bilo le še vprašanje, kako se bodo razdelila ozemlja ter kje in kako bodo živele manjšine. Mirne rešitve za razpad balkanske velesile na žalost ne religije ne politika niso imele.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()