Ideja je sijajna in ima zgodovinsko podlago. Da so slovenske duše razdeljene, nekompatibilne in nezmožne skupnega življenja, je davno naznanil že škof Anton Mahnič. Iz goriške in primorske perspektive je pogled na Slovenijo jasnejši. Tam ni megle in burja pogosto razkadi oblake.
Ko je nemogoče postalo mogoče, se je Slovenija srečno vpisala v mednarodno skupnost. Državo imamo že petintrideset let in nanjo smo lahko ponosni. Slovenci so dokazali, da zmorejo sami, brez Avstrijcev, Srbov, Italijanov, Nemcev, Madžarov in Francozov, ter da so sposobni uspešno upravljati deželo oziroma upravno enoto. Med sabo pa niso nič manj sprti in duše so morda še bolj razdeljene. Prav zaradi tega je treba narediti korak naprej. Če se v eni državi ni mogoče sporazumeti, bo v dveh lažje.