Povsem nepričakovano so Dalmatinci Slovence premagali tam, kjer se je najmanj pričakovalo: na področju marketinga. Pipi je tako postala znana, ko se je v reklami pred televizijskim dnevnikom na ekranu pojavil znameniti plavalni maratonec Veljko Rogošić. Postaven, plečat brkač z verižico okoli vratu – morska mutacija Miše Kovača, tipično klišejski dalmatinski alfa samec – je priplaval do pomola splitske Rive in v šokantnem obratu namesto pletenke črnega vina v svoje velikanske roke vzel stekleničko oranžade s sliko majhne deklice z nagajivima kitkama in dvema okroglima, zrelima pomarančama na nalepki.
Uspeh je bil zabetoniran, ko je Dalmacijavino leta 1983 na dan spravilo morda celo najbolj slavno jugoslovansko reklamo kdajkoli: Ana Sasso, najlepša miss Jugoslavije v zgodovini, je na legendarni splitski plaži Bačvice sedla na motor slavnega splitskega motorista in motociklističnega prvaka Ivana Šole, ki je z njo na sedežu izvajal raznorazne norosti, vozil po zadnjem kolesu in z motorjem z zidu skakal v plitvo vodo. Zvezda kultne reklame pa je bila vendarle prekrasna Ana, naša Bo Derek, ki se je v ritmu glasbe zvijala v tesnem bikiniju in potem v nekem kratkem zgodovinskem trenutku priplavala iz morja v tesno oprijeti, mokri beli majici brez modrčka. Generacije mladih moških so v teh osemdesetih letih po reklami za Pipi naenkrat brez besed vstale s kavča in odšle na WC.
Spolnost prodaja vse, je najstarejša marketinška mantra. A v spolnosti se je takrat vedelo, kako mora biti: moški je velik in močan, ima brke in verižico okrog vratu, lahko celo pije Pipi. Ženska pa je lepa in vitka, ima dolge lase, modre oči in velike prsi pod mokro majico, in če ima pod mokro majico dovolj velike prsi, je čisto vseeno, ali je vitka, kakšne lase ima, kakšne barve so njene oči in kaj sploh pije.
Veliko let je minilo od takrat, naslov najlepše miss Jugoslavije vseh časov je Ani Sasso po tistem vročem poletju 1983 odvzela Bernarda Marovt, Veljko Rogošić je v globokem pokoju kot najstarejši človek sploh preplaval Rokavski preliv in odplaval v večnost, Dalmacijavino pa je na uspehu slavne Pipi zraslo v leno socialistično korporacijo z osemintridesetimi direktorji, pravnomočno obsojeno na propad. Na koncu se ga je po dvajsetih letih privatizacijske agonije pred nekaj leti polastil hercegovski biznismen Marinko Zadro, hrvaški kralj sladkorja.
V teh štiridesetih letih se je vse spremenilo, samo ena stvar nikoli: da spolnost prodaja vse. Ponovno uvajanje socialistične brezalkoholne ikone je prebrisani Zadro zaupal svojemu prebrisanemu vnuku, ta pa je novo podobo zaupal Madsu Bergu – slavnemu danskemu ilustratorju, znanemu po sodelovanju z največjimi, od Coca-Cole in Carlsberga do Lega in Virgina. Berg je deklici Pipi na novi nalepki dodal nekaj let, ravno do zakonske meje za spolni odnos, tistima dvema okroglima, zrelima pomarančama pa je dodal konotacijo, ki nam v vseh teh letih ni padla na kraj pameti. Stvar je vžgala in nova erotizirana vintage Pipi – ki je sproščeno sredozemsko brezbrižnost prodajala ob hashtagu »boli me Pipi« – je v naslednjih letih doživela pravo renesanso.
Spolnost prodaja vse, to se nikoli ne bo spremenilo. Le da se je medtem spremenila tudi sama – spolnost. Cockta z novo podobo, na primer – »pijača naše mladosti«, s katero se je začela ta zgodba – je pred nekaj meseci začela reklamno kampanjo z dvema dekletoma v zelo nedvoumnem medsebojnem odnosu in učinkovitim sloganom »Tvoja ljubezen, tvoja stvar«, zaradi česar so šokirana katoliška združenja v Sloveniji in na Hrvaškem začela s peticijo za prepoved reklamiranja svobodomiselne Cockte na televiziji. Toda dalmatinska Pipi je slovensko Cockto povsem nepričakovano premagala tam, kjer se je najmanj pričakovalo – na področju svobodomiselnosti in svobodne ljubezni. Pred nekaj dnevi se je tako na družbenih omrežjih pojavila nova reklama za Pipi: ležeč na plaži ob srcu, narisanem v pesku, pomanjkljivo oblečena samo v modre tangice, iz katerih nagajivo molita zagoreli zadnjici, se v šokantnem obratu za roke držita dva – moška.
Radikalno redefinicijo sproščene sredozemske brezbrižnosti so katoliška združenja seveda pričakala z baklami in vilami, najbolj znani hrvaški križar, zloglasni Vice Batarelo, je pozval Hrvate, naj bojkotirajo Pipi, in reklamo označil za »ostudno homo propagando« ter »globalno sodomistično agendo«, ki »spodkopava naše krščanske temelje, katoliško kulturo, moralo in družino«.
Časi so se, kot vidimo, za vedno spremenili in ne gre več za to, da spolnost prodaja vse – danes vse prodaja spolnost. Nova spolnost pa je zdaj takšna: moški je velik in močan, ima brke in verižico okrog vratu, in če je dovolj velik in močan, če ima brke in verižico okrog vratu, lahko na plaži leži celo z žensko. Ženska pa je lepa in ima vitko postavo, dolge lase, modre oči in velike prsi pod mokro majico, in če ima pod mokro majico dovolj velike prsi, je povsem vseeno, ali ima vitko postavo, kakšne lase ima, kakšne barve so njene oči in s kom spi.
Kot bi rekli, boli jih Pipi.
