Morda zato, ker, zavedajoč se minevanja časa in odmiranja nevronov, razumem, da vseh idej, ki so se nabrale, preprosto ne bom mogel uresničiti. In potem spet preklinjam svojo obrt in zavidam tistim z drugih področij. K vragu, pomislim, zakaj lahko grafični oblikovalci s tremi potezami povedo tisto, za kar jaz potrebujem več sto besed!? Zakaj ima nadarjen risar ali fotograf, neki Tomato Košir ali Damir Šagolj, ta privilegij, da ne potrebuje črk, ampak te takoj udari v glavo. Nekje na nebu mora obstajati neka tehtnica, na kateri se meri, koliko je kdo prispeval k duhovnemu razvoju človeštva, in nekdo s tehtnico očitno goljufa in jemlje piscem, pa tudi glasbenikom, malo pa dodaja vizualnim umetnikom.

Ali pa ne obstaja nič?

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo