SDS letos uporablja podobno strategijo. Golobovo vlado se z agresivno kampanjo (mimogrede, nezakonita je, tako kot sicer vse politično plakatiranje zadnjih šestih mesecev), ki se je začela s plakati »Lažejo vam«, dosledno predstavlja ne le kot lažnivo in nesposobno, ampak že kar za katastrofalno in celo noro. Ali – z besedami Janeza Janše na zadnjem kongresu SDS – člani sedanje koalicije so kot glodalci iz kašče (glodalci so mu sicer ljuba zmerljivka, pred leti jo je že uporabil za DeSUS). Pri tej kampanji mu, s stalnim objavljanjem podjetniških jamračev, ki že kdo ve katerič zaradi višje minimalne plače, božičnice in groznega davčnega bremena najavljajo skorajšnji gospodarski zlom, pomagajo nekateri mediji, naklonjeni lobističnim kapitalskim krogom, in lunatični Primorec z rdeče-črnimi napisi na po vsej državi polepljenih plakatih. Pri tem risanju katastrofe in norosti ne manjka laži o višini davkov, rasti plač in Hrvaški, ki naj bi nas prehitevala po kupni moči.
Foto: Bojan Velikonja
Antijanšizem res ni dovolj?
V eni od kolumn sem že pisal o tem, kako pomembno je v politiki uokvirjanje, to je postavljanje okvirja, v katerem se dogaja politična bitka. George Lakoff, ameriški kognitivni lingvist, svojim študentom na prvem predavanju to ponazori s tem, da jih pozove, naj ne mislijo na slona. Seveda nikomur ne uspe, prav vsi mislijo na slona. Ko sem prvič videl to njegovo predavanje, sem pomislil na volitve leta 2004, ko je LDS po 12 letih vladanja izgubila volitve. Celotno politično okolje je takrat Slovenska demokratska sekta (SDS) z neskončnim ponavljanjem uokvirila z nečim, čemur se je reklo trije K (korupcija, kraja in klientelizem). Ko enkrat političnemu akterju uspe uokviriti dogajanje, je povsem vseeno, ali to skušate ignorirati ali argumentirano zavrniti. Ne glede na to, kaj storite, čisto vsi misijo na slona (pardon, na tri K).