To, kar se zdaj dogaja v Hormuški ožini, bo zgodovina najverjetneje zapisala kot prelomnico, primerljivo z letom 1956, ko je izguba nadzora nad Sueškim prekopom Britaniji dokončno pokazala, da ni več imperij, v katerem sonce nikoli ne zaide. Ko je egiptovski predsednik Naser leta 1956 nacionaliziral Sueški prekop, sta Velika Britanija in Francija v zavezništvu z Izraelom poskušali vojaško obnoviti nadzor. A ne le da jima to ni uspelo – operacija je pospešila njun propad kot kolonialnih sil in dokončno potrdila, da sta novi velesili ZDA in Sovjetska zveza.
Danes se podobna dinamika odvija v Perzijskem zalivu. Vlogo zahajajoče velesile igrajo ZDA. Iran je v prvih dneh vojne s kombinacijo asimetričnega bojevanja, brezpilotnih letal in raket povzročil uničenje, ki ga Washington ni pričakoval. Iran je v prvem tednu vojne sistematično uničil vseh deset velikih radarskih sistemov na Bližnjem vzhodu ter tako »oslepil« ameriške sile in izraelsko protizračno obrambo. Sistematično je uničil ameriške vojaške baze in komandne centre ter protiraketne sisteme THAAD in Patriot. S tem si je ustvaril pogoje, da lahko neovirano tako z droni kot s sodobnimi hipersoničnimi raketami neovirano raketira vse cilje na Bližnjem vzhodu. Hkrati je obe ameriški letalonosilki in spremljevalne fregate pregnal na razdaljo več kot tisoč kilometrov ter sistematično uničeval vsa letališča in skladišča goriva za ameriška letala. S tem je močno poslabšal logistiko za prihodnje ameriške napade.