Tako grem običajno jaz nabirat gobe. Brez cilja, bolj hoja po gozdu kot gobarjenje. Čeprav sem zelo vesel, če kakšno najdem, tudi jem jih rad. Končni cilj – Bloke. Skoraj skozi srce Notranjske. Tisti kraji so samotni, redko poseljeni. Morda ravno zato zame tako privlačni. Raztreseni zaselki, košenice okoli njih, pa gozd, gozd, gozd. V tem letnem času lahko hodiš vsevprek. Trava je nizka, ne delaš škode kmetu, če greš kar čez travnik. Pa malo v gozd in spet ven. Tisti pravi, naravni travniki na Notranjskem so v tem času porasli s trdo, ščetinasto travo, kakšne rožice se še najdejo. In sonce, ki ga dobesedno vpijaš, ne kot poleti, ko se skrivaš pred njim.
Andrej Velkavrh Foto: Tomaž Skale
Tišina je tukaj očitno res doma
Še danes imam polne oči sonca. V torek sva šla po gobe. No, ničesar si nisva obetala, šla sva malo ven, v gozd, ker je bil tako lep dan (se strinjam, nič lepši od katerega drugega te dni). In če bo padlo kaj v košarico, bo pač dobrodošlo.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()