Počasi so utonili v pozabo, nekaterih najboljših pa se spomnim še danes. Pri tem ne gre le za slovenske avtorje, temveč za širši jugoslovanski prostor in revije, kot so bile Danas, Nin, Start, Duga … Danes tega prostora že dolgo ni več, lahko pa sledim tujim medijem, zaradi jezika anglosaksonskim, najpogosteje Guardianu. Ni mi nerodno priznati, da so mi njihovi zapisi veliko pomagali pri pisanju kolumn.
Zakaj takšen uvod? Za nekaj časa sem namreč »izginil« tudi sam. Moja zadnja kolumna je bila objavljena 24. aprila. Iz tako relativno dolge odsotnosti bi lahko sklepali, da mojih kolumn ne bo več. Na srečo (no, mogoče za nekatere na žalost) sem nazaj. Odsotnost ni bila posledica nesporazumov z urednikom (z njim vzorno sodelujem), daljšega potovanja ali drugih obveznosti. Zbolel sem, in to praktično čez noč. Opis, ki sledi, je osebna izkušnja z našim zdravstvenim sistemom po osemnajstih dnevih, preživetih v UKC Maribor na ortopediji.