Z zaskrbljenostjo spremljam dogajanje v Ukrajini, Putina obsojam. Najbolj bodo nastradali navadni ljudje, ki bi radi živeli miru ali vsaj še živeli. V glavi mi brni nešteto vprašanj: zakaj se niso dogovorili? Kdo je za to odgovoren? Kubansko krizo jim je uspelo rešiti drugače. Je Ukrajina žrtev Natovih interesov? Je vsa EU žrtev ameriških interesov, čeprav jo sama prostovoljno in uslužno podpira? Smo Slovenci žrtve Janševe dvolične in hlapčevske politike? Se bo končalo s tretjo svetovno vojno in z atomskim orožjem? Želim si objektivnih odgovorov, pa so zaprli svobodni pretok informacij, ruske medije so cenzurirali, RTV Slovenija pa celo (občasno) spremenili v privesek BBC. Moramo slišati samo eno »resnico« in enostransko propagando? Kako naj jim potem brezpogojno verjamemo.
Živimo v svetu egoizma, laži, manipulacij. In dvojnih meril. Ena veljajo za Nato in druga očitno za Putina. Samo zanj naj bi veljale kršitve mednarodnega prava. Ko ZDA z zavezniki napadejo Sirijo, Irak, Libijo, Afganistan…, pobijejo nešteto ljudi, jim uničijo državo, ustvarijo begunce in žarišča mednarodnega terorizma, ko se laže o kemijskem orožju v Iraku – tudi z našo podporo – je to »širjenje demokracije«. Ko Putin napade Ukrajino, kričimo: to je zločin. Pa je vse zločin in vsi so zločinci! Tudi tisti Izraelci, ki se izživljajo nad Palestinci.
Z razpadom Sovjetske zveze se je porušilo razmerje sil na svetu, prenehali so veljati sporazumi, recimo Varšavski pakt, Nato ves čas ignorira varnostne interese in zahteve Rusije. Kljub drugačnim obljubam se arogantno širi proti njenim mejam. Nazadnje z nagovarjanjem ali željo Ukrajine, da vstopi v Nato, kar je za Putina nesprejemljivo in kar menda želi z napadom preprečiti. Lahko bi to predvideli, a žal se zdaj dva »močna« na hrbtu 40 milijonov ljudi borita za svoje interese, države EU pa se Američanom podrejeno prepuščajo in jih posnemajo. Že vedo, zakaj.
Nespametno in nevarno je, da nas Janša izpostavlja. Res hoče vojno? (Če se ozremo po njegovih preteklih ravnanjih in pisanjih, je lahko odgovor pritrdilen. Ljubljančani se tudi gotovo še spomnijo, kako jih je ogrozil s svojimi neodgovornimi povelji.) Njegovo pisanje, naj Nato zapre zračni prostor nad Ukrajino, je pravzaprav vojna napoved, poleg tega vsi pošiljajo orožje, namesto da bi pozivali k miru. Putin pa medtem rožlja z jedrskimi konicami. Kaj bi pomenil spopad velesil, je hudo jasno.
Vojno za samostojno Slovenijo bi Janša rad istovetil z vojno za neodvisno Ukrajino, pa bi jo lahko (tudi) z Donbasom. Tamkajšnji Rusi se želijo odcepiti, nad njimi se že leta izvaja genocid (Azov bataljon), Putin pa jih hoče, tako pravi, zaščititi. In spet se kaže naša dvoličnost: nekateri naj bi imeli pravico do samoodločbe, drugi pa ne. Ne zaradi drugačnih pogojev, ampak zaradi spreminjanja »znanstvenih« stališč? Če se kosovski Albanci uprejo, podpremo odcepitev Kosova, če se uprejo etnični Rusi, ki so razglasili republiki Doneck in Lugansk, hinavsko zagovarjamo celovito Ukrajino.
Janša (in njegovi) še to vojno izrablja za pridobivanje političnih točk pred volitvami. (Na vsak način hoče vzbuditi pozornost mednarodne javnosti na kakršen koli način. Kljub vsemu ostaja le Orbanova senca, o zgodovinski Titovi slavi lahko samo sanja.) Poziva k shodu, število protestnikov gotovo ne bo omejeno, ne bo solzivca in kazni. Ne (samo) zaradi boljše epidemiološke situacije, ampak zaradi »pravih« protestov. Pozdravljam nenadno človekoljubje Janševe vlade, ki sega do dvesto tisoč, do dna duše pa me je sram, da pripadam državi, ki deli begunce na prave in ne prave. Protestiram proti temu, proti vsem vojnam, proti vsem agresorjem, proti vsem, ki nas medsebojno delijo in ščuvajo, proti tovarnam orožja… Ne, to ni več moj svet.
Polona Jamnik, Bled