»Prvi korak prenove stavbe SNG Drama bo podrtje divjega kostanja, ki stoji pred njo. Podrli ga bodo, preden se začnejo arheološka izkopavanja, kar naj bi se zgodilo v kratkem. Razmišljali so o presaditvi drevesa, kar pa bi bilo izjemno drago.« (Dnevnik, 21. 6. 2023, avtor Miha Turk).

V pravilnih postopkih načrtovanja bi moralo biti drevo zaščiteno in zavarovano tako, da ostane. Tako smo postopali včasih. Če to ni urejeno tako, je treba popraviti načrte.

Pritrjujem mnenju v članku: »Če je drevo smiselno ohraniti, je treba arhitekturo in gradbene posege prilagoditi drevesu«. Komentar: To včasih smo izvajali v postopkih načrtovanja!! Večja drevesa so bila označena v geodetskih posnetkih stanja, kar smo potem uporabili kot »rezervat« in ga ohranjali. »Če arhitekti mislijo, da drevo nima vrednosti, je to pač njihov pogled na zadevo. Govorjenje o presajanju odraslega drevesa pa je šarada.« Komentar: Točno tako – »zamegljevanje nerešljivega, umetno ustvarjenega problema«.

Ali je izveden postopek »integralnega gradbenega dovoljenja«? S prisotnostjo javnosti? Ali vsaj iskano okoljevarstveno soglasje z javnim postopkom v okviru sprejemanja Podrobnega prostorskega načrta za predel (kar naj bi se zgodilo v letu 2007, pa potem v letu 2018)? Vsekakor »brezdušno« načrtovanje ...

Prav veliko zelenja to območje nima, pa še to bo izginilo – in v začetni fazi zaradi arheoloških izkopavanj. Arheološka dela se ne izvajajo, dokler stavbe stojijo, prav tako bi moralo veljati za obstoječe zelenje, in še predvsem, ko gre za visokodebelna okrasna drevesa. Argumenti o podnebnih spremembah so glede na prihajajoče suše in viharje neprimerni, menda si ne bomo puščave ustvarjali že v naprej!

Gre za nenadomestljiv urbani parkovno-ureditveni ambient s historično noto, z ustvarjene veliko sence, sredi vedno bolj gosto pozidanega območja. Obstoječe stanje daje mimoidočemu vtis karakternega prostora, ki ni nadomestljiv z novimi posegi. Gre za zaščiteno »naselbinsko dediščino«, tudi »novega veka« – začetek 20. stoletja (Evidenčna številka enote 8798, Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Lj. Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto, Ur. l. RS, št. 60/93-2193, 105/2008-4510), ne samo za dediščino arheoloških vrednosti.

Mislim, da je podiranje »edinstvenega« drevesa (v celotni bližnji okolici je edino drevo – ob Slovenski cesti, kjer se vsak dan sprehodi ogromno ljudi, in ki lepo dopolnjuje historični objekt gledališča Drama!) nedopustno, tako ali tako. Dokler še stoji, se da odpraviti do sedaj zatečene »zablode«, pa četudi s preprojektiranjem – in v demokratičnem soglasju z javnostjo

Problem je prostorsko gledano še hujši, kot je bil pri »rdeči bukvi« ob Operi, saj je tam naokoli v neposredni bližini vrt in ostalo zelenje, v bližini Drame pa nič podobnega.

Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana