Vsekakor »krling«, kot je zapisal in utemeljil dr. Silvo Kristan 20. januarja v Dnevnikovi mnenjski rubriki. Nobenega dvoma ne more biti o tem. Vsaj dokler si ne bomo ali ne bomo znali izmisliti česa bolj izvirnega v slovenščini, drugega izhoda ni. Ne bo lahko, se strinjam, ker smo z izrazom kegljanje na ledu, torej s sorodno, a obenem precej drugačno športno zvrstjo nehote otežili morebitno izbiro slovenskega poimenovanja zanimive, iz Škotske izvirajoče (ekipne družabne in tudi olimpijske) zimskošportne igre.
Najti sprejemljiv slovenski termin za krling zagotovo ne bo preprosto in zdi se, da bo tudi veliko težje, kot kaže s še vedno navzočim ogabnim terminom futsal, ki se ga pri nas povečini še zmeraj nekritično uporablja v športnih medijih za mednarodno priznano zvrst malega nogometa (Fifa in Uefa). Tudi o tem je omenjeni dr. Kristan, eden izmed poglavitnih pobudnikov in tvorcev slovenskega športnega terminološkega slovarja (FŠ, 2012), ter o podobnih terminoloških zdrsih slovenskega športnega žurnalizma v minulih desetletjih potrošil obilo besednih naporov. Naletel je praviloma na ignoranco, ki ni značilna samo za vse bolj izrazno opustošen sodobni športni žurnalizem, zlasti v »novokomponiranih svobodnih medijih«, temveč je porazna tudi posledica vseobsegajočega skoparjenja z lektorji tudi v najbolj izpostavljenih in odmevnih časnikih, da ne omenjam javne RTV Slovenija.
Samo za primer (ne)nagradno vprašanje: ali se smučarji vozijo po progi ali zaletišču skakalnic (nemško: skifahren), ali pa se vendarle tam smučajo? Znajo bolje ali slabše »voziti« ali morda vsaj drseti po »ravninskih«, torej bolj ali manj položnih odsekih prog za smuk, veleslalom itd? Ali pa: kaj naj pomeni »letošnja« oziroma »lanska« sezona, na primer, nikakor ne samo v smučanju, ko pa se zmeraj v večini panog samoumevno razteza (denimo v evropskih pokalnih tekmovanjih v nogometu, košarki itd) prek meje dveh koledarskih let?
Javno izražanje pomislekov o delu oziroma »izdelkih« novinarskih kolegov iz drugih medijev, ni ne prijetno ne zaželeno, so me kot priučenega novinarja podučili starejši kolegi v nekih drugih časih. A tedaj smo se o naših (ne)hotenih jezikovnih in vsebinskih zdrsih tako rekoč vsak dan pogovarjali v svojih redakcijah in sistematično občasno tudi z lektorji. Pa občasno tudi s kolegi v Društvu športnih novinarjev Slovenije, ker se je kolegom ustanoviteljem to še ljubilo početi v skladu z njegovo izvorno funkcijo. To so bile naše velike prednosti, pa naj si o tem kdorkoli misli karkoli hoče! Jaz prav zato samoumevno glasujem za krling in dvoranski nogomet.
Oto Giacomelli, Ljubljana
