Žal se moram ponavljati, a sklicujem se na dve latinski modrosti: Repetitio est mater studiorum (ponavljanje je mati učenja) in Repetitio iuvant (ponavljanje koristi), ali po domače »dvakrat zašito bolje drži«. Izzvala pa me je vest, ki bralcem Dnevnika (13. 1. 2024) sporoča, da bodo na drsališču v Grosupljem »potekali tudi tečaji curlinga«. Obljubim, da bom kratek.
Izvirno tuje ime curling (izg. kәrling, s polglasnikom ә) pomeni staro skupinsko škotsko igro na ledu, ki je podobna balinanju na suhem ali kegljanju na ledu. Igra je bila tudi na programu zadnjih olimpijskih iger. Na televizijskih prenosih jo prepoznamo po značilnem »pometanju« pred težkim granitnim čokom, ki ga je eden od igralcev zalučal proti na ledu narisani tarči. S pometanjem s posebnimi metlicami navadno dva igralca iste ekipe gladita led pred drsečim čokom in ga s tem usmerjata proti cilju. Domače sopomenke za tuj športni izraz curling nimamo, govorimo torej o tako imenovani »izrazni praznini«. Izrazne praznine v športnem izrazju zapolnimo na dva načina: ali si izmislimo ustrezen domač izraz z enakim pomenom ali pa prevzamemo tujo besedo. Velikokrat je lažje prevzeti tujo besedo, kot si izmisliti domač pomensko ustrezen izraz. To se je zgodilo tudi s curlingom. Toda za prevzemanje tujih besed v domač besednjak je treba upoštevati slovenska pravopisna pravila, ki zahtevajo, da tuj izraz po pisavi in izgovorjavi podomačimo. V našem primeru nam je v pomoč angleški izgovor zapisane tuje besede, ki ga uporabljajo tudi domala vsi slovenski govorci – kәrling. Ker v slovenskem jeziku ne pišemo polglasnika ә, se je tudi v pisani besedi večinsko uveljavil izraz krling. Zato izraz krling (in ne curling) najdemo tudi v športnem terminološkem slovarju (Fakulteta za šport, 2012). Žal pa še vedno obstaja Curling zveza Slovenije.
Silvo Kristan, Podkoren
