Prof. dr. Janez Bogataj

Drago Bulc, predsednik združenja turističnih novinarjev FIJET Slovenija

»Ko so pri Dnevniku sredi zime poslali tokratni izvidnici v Dravograd, sem bil pošteno zaskrbljen nad njunimi doživetji in vtisi. Pa se je vse skupaj, kot kaže, predvsem zaradi odličnih ajdovih štrukljev z borovnicami in prijaznosti gostiteljev, izteklo veliko bolje, kot sem pričakoval. Ker poznam gostilno Pri lipi in njihovo ponudbo, nad navdušenjem nisem nič presenečen. Prav njihova ponudba je daleč od velikih in poznanih turističnih središč dokaz, da izvirna in okusna hrana z domačimi okusi, začinjena z gostoljubnostjo, vedno ustvarja nepozabno zadovoljstvo pri gostih. Priporočal bi, da se podobnega pristopa kot Pri lipi držijo tudi v Hotelu Korošica v Dravogradu. Vsaj pri ponudbi bolj pestrih in okusnih zajtrkov. Pri ceni, ki jo zaračunajo za prenočevanje z zajtrkom, bi se to vsekakor spodobilo. Pri doživetjih naših dveh Belorusinj sem se spomnil na čase vlade Milke Planinc v rajnki Jugoslaviji, ko smo imeli za motorna vozila režim 'par-nepar'. Poleg tega pa še omejitev na 40 litrov goriva na osebni avtomobil na mesec. Takrat so bile zasedene samo najboljše gostilne. Vsakdo je namreč dragoceno gorivo porabil za vožnjo do gostilne, kjer je pričakoval najboljšo hrano in postrežbo.

To opažam tudi zdaj v teh kriznih časih, ko je denarja za v gostilno manj, kot smo bili še do včeraj navajeni. Medtem ko nekateri gostilničarji tarnajo, da ni gostov, ali celo že zapirajo svoje gostinske lokale, imajo drugje še vedno polno gostov. Zakaj? Odgovor je preprost. Gostje gredo z omejenimi sredstvi samo tja, kjer so zadovoljni.«

Vito Avguštin, Dnevnik

»Najprej v zvezi z Dnevnikovo izvidnico, ko smo prejšnji teden obiskali Črnomelj. Neverjetno, kako še vedno nekateri ne razumejo opozoril, kritik ali ocen in so še vedno sto svetlobnih let od spoznanja, ki ga je eden najbolj znanih svetovnih hotelirjev povedal že pred dobrega pol stoletja: Kritika je darilo za mojo ekipo, vsake kritike sem vesel. Po statistiki se pritoži zgolj pet odstotkov gostov, kar pomeni, da se za vsakim, ki se pritoži, 'skriva' še devetnajst nezadovoljnih gostov. Več kot devetdeset odstotkov nezadovoljnih gostov se nikoli ne vrne v isti hotel. Lahko si natančno izračunate, koliko to pomeni v evrih. Če k temu prištejemo še vse, ki so jim ti nezadovoljni gostje za to slabo izkušnjo povedali, potem je škoda, ki jo je povzročila drobna napaka, ogromna. Veste, noben hotel ni brez napak, tudi najboljšim s petimi zvezdicami se zgodi, da oddajo nepospravljeno sobo, da je neprijeten vonj v sobi, da je bil receptor slabe volje... Razlika je le, ker se dobri hotelirji nikoli ne prepirajo z gosti in jim cinično z nekimi pravilniki in dokumenti dokazujejo, da so lažnivci, ampak se jim enostavno opravičijo za morebitno napako. Težava je le, da dobrih hotelirjev v Sloveniji ni prav veliko, saj se večina bolje počuti, če se v nedogled prepira v želji, da dokaže svoj prav in dokončno izgubi gosta, z njim pa toliko in toliko denarja, kot pa, če bi nezadovoljnega gosta prepričal, da bi ostal.

Dravograd… Med najpomembnejšimi elementi, ki vplivajo na počutje obiskovalcev, sta občutek varnosti in prijaznost gostiteljev. Vsekakor tega v Dravogradu ni manjkalo, saj sta naši gostji, čeprav sta ugotavljali, da sta bili v kraju, ki je bil na trenutke podoben mestu duhov, trdili, da sta se imeli dobro. No, če k prijaznosti dodamo le slastne opise jedi, ki sta jih pokušali, in prijetne spomine na TIC, muzej, izlet…, potem res ni razloga, da jima ne bi verjeli.«

Primož Žižek, direktor podjetja E-Laborat

»Ob obisku turistične ponudbe Dravograda na spletu se tuji turisti večinoma lahko poslužujejo informacij mednarodnih portalov in vsebin, ki so na voljo na Slovenia.si. Iskanje v slovenskem jeziku pa uporabniku vrne dve spletni mesti s turistično ponudbo Dravograda. Prva predstavitev, ki je tipično šibka za tovrstne spletne predstavitve, se nahaja na uradnem občinskem spletnem mestu. Predstavitev zadovoljuje minimalne vsebinske zahteve z vidika upravnega organa, kakršen je občina. Z vidika turista je vsebina vsekakor premalo dodelana, premišljena, povezana v kakovostno interaktivno turistično izkušnjo. Dobro je vsaj to, da so nekatere vsebine predstavljene v treh jezikih, čeprav upravljalcem spletnega mesta priporočam, da na novo premislijo cilje turističnega spletnega nastopa in temu primerno začrtajo tudi strategijo, vključno z informacijsko arhitekturo in obliko uporabniškega vmesnika. Kajti že tako osnovne stvari, kot so kontaktne informacije ali vsebine o posameznih ponudbah, potrebujejo veliko bolj resen pristop. Turist med zadetki iskanj na večjih iskalnikih najde tudi spletno mesto turističnega društva Dravograd www.dravit.si, kjer je struktura spletnega mesta boljša, naprednejša, a še vedno primanjkuje kakovostnih vsebin, premišljenih poimenovanj in orodij, ki jih turisti leta 2014 upravičeno pričakujejo na turističnih spletnih mestih. Druga predstavitev je bližje temu, kar naj bi spletno mesto turistu ponujalo, a še vedno precej daleč od tega, kar bi lahko bila. Na pozitivni strani zadev pa v Dravogradu obstajajo velike priložnosti za uskladitev spletne prisotnosti s ponudbo, ki jo imajo na voljo turisti, ki se odločijo obiskati to destinacijo.«